Lepotica, ki je s svojo hitrostjo jemala dih #video

Florence Griffith Joyner je svetovna rekorderka v tekih na 100 in 200 metrov. Veljala je za lepotico na stezi, vrhunec pa je dosegla leta 1988, ko je osvojila tri zlate olimpijske medalje in podirala rekorde. Kljub številnim sumom ni nikdar padla na dopinškem testu.

Florence Griffith Joyner je veljala za pravo lepotico, vsi so jo občudovali. Skoraj na vsaki tekmi je nosila drugačen dres in ljudje so z zanimanjem čakali, v čem se bo pojavila. To je le nekaj njenih najzanimivejših oprav. Florence Griffith Joyner je veljala za pravo lepotico, vsi so jo občudovali. Skoraj na vsaki tekmi je nosila drugačen dres in ljudje so z zanimanjem čakali, v čem se bo pojavila. To je le nekaj njenih najzanimivejših oprav. Foto: Getty Images

Florence Griffith Joyner velja za najhitrejšo žensko v zgodovini. Njena šprinterska rekorda sta neverjetna in do danes nedosegljiva, čeprav so se metode treninga, regeneracijski postopki, znanja o prehrani in drugi procesi, ki so pomembni za maksimalne sposobnosti atleta, v zadnjem obdobju precej izboljšali.

Mnogi so namigovali, da si je ameriška šprinterka pomagala z nedovoljenimi poživili, očitali so ji predvsem uporabo steroidov, a je v karieri opravila precej testov, vedno pa so bili njeni vzorci negativni. Njen partner na treningih Darrell Robinson je celo trdil, da ji je za 2.000 ameriških dolarjev prodal določeno količino rastnega hormona, ona pa naj bi mu dejala: "Če želiš služiti milijone, moraš investirati tudi kakšnega tisočaka." Robinson nikdar ni predložil nikakršnih dokazov.

Kariero končala takoj, ko so napovedali nenapovedana testiranja

Florence Griffith Joyner Foto: Getty Images Dva indica dodatno namigujeta, da si je med kariero morda pomagala z dopingom. Kariero je končala na vrhuncu po olimpijskih igrah leta 1988, a hkrati le teden dni po tem, ko so napovedali, da bodo v sezoni 1989 uvedli nenapovedana testiranja zunaj tekmovanj. Z dopingom so povezovali tudi njeno prezgodnjo smrt leta 1998. Priljubljena Flo-Jo je namreč med spanjem umrla že pri 38 letih. V njenem telesu so našli le sledi običajnih zdravil, ki jih lahko kupi vsak, vzrok za smrt pa je bil epileptični napad.

Je bil njen rekord dosežen v neregularnih razmerah?

Še v letu 1987 je bil osebni rekord Američanke na 100 metrov 10,96, nato pa ga je v enem letu popravila za neverjetnih 47 stotink sekunde. V istem letu se je močno spremenil tudi njen zunanji videz in takrat so se pojavila prva namigovanja na njeno nepoštenost.

Pri njenem rekordnem teku na 100 metrov se pojavlja še en dvomljiv podatek. Merilne naprave so namreč namerile dovoljen veter +0,0 metra na sekundo, kar pomeni, da naj bi se četrtfinalni obračun ameriških kvalifikacij zgodil v brezvetrju.

Že na zgornjem posnetku rekordnega teka se vidi, da na štartu precej piha (tudi komentatorja že vnaprej povesta, da časi ne bodo regularni, ker premočno piha), močan veter pa so isto popoldne namerili tudi v številnih drugih disciplinah. Willie Banks je istega dne v troskoku krepko preletel svetovni rekord in pristal pri vrtoglavih 18 metrih in 20 centimetrih, a je imel pomoč vetra s hitrostjo kar +5,2 metra na sekundo. Zaletišče za troskok je potekalo vzporedno s ciljno ravnino. Tudi predtek na 100 metrov je potekal le nekaj ur pred četrtfinalom, dekleta pa so imela pomoč vetra s hitrostjo +3,2 metra na sekundo. Odgovorni za merjenje vetra niso priznali napake, Mednarodna atletska zveza pa je rezultate priznala. Takrat je večina dosegla svoje najboljše čase v karieri.

V Seulu osvojila štiri olimpijske medalje

Olimpijske igre v Seulu so bile vrhunec kariere Florence Griffith Joyner. Osvojila je tri zlate medalje in eno srebrno. Najprej je zmagala v teku na 100 metrov, v finalu pa dosegla izjemen rezultat 10,54, a so tokrat merilne naprave namerile premočen veter (+3,0 m/s), zato tega izida ni v statističnih knjigah.

Njena zbirka medalj z olimpijskih iger v Seulu leta 1988 Njena zbirka medalj z olimpijskih iger v Seulu leta 1988 Foto: Getty Images

V teku na 200 metrov je že v polfinalu s časom 21,56 postavila svetovni rekord, ki ga je v finalu še izboljšala na neverjetnih 21,34. To sta še danes najboljša dva dosežka v zgodovini.

Tretjo zlato medaljo je osvojila v štafeti 4 x 100 metrov, bila pa je tudi članica srebrne štafete 4 x 400 metrov. Zmagala je Sovjetska zveza, njen zmagovalni čas 3:15,17 pa je še danes svetovni rekord. Američanke so zaostale 34 stotink sekunde in imajo še danes drugi najboljši čas v zgodovini.

Sorodne vsebine

Komentarji

1
  • Oregon / 18.06.2017. ob 13:22

    na startu se lepo vidi da piha, ampak veter je v prsi. 100%, poglejte zastavico. Ena legend svetovnega športa, pa še lepa ko hudič in v dih jemajočih opravah, kar je bilo za takrat prava revolucija. Vedno jo je bil užitek gledati.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano