Torek, 6. 12. 2016, 12.02
6 let, 7 mesecev
Volitve predsednika Atletske zveze Slovenije
Kdo bo prihodnja štiri leta vodil slovenske atlete?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
Volilna skupščina Atletske zveze Slovenije bo danes odločala o novem predsedniku in vodstvu zveze. Kandidata za štiriletni mandat sta zdajšnji v. d. predsednika Roman Dobnikar in gospodarstvenik Andrej Kocič.
Volilna skupščina se bo na sedežu zveze v Ljubljani začela ob 16.30.
Roman Dobnikar od januarja letos deluje kot v. d. predsednika, potem ko je zamenjal predhodnika Gregorja Benčino, ki je odstopil oktobra lani.
Dobnikar, sicer zaposlen v družbi Petrol, ob kandidaturi za predsednika poudarja pomen ekipe, s katero se je obdal in katere člani so hkrati kandidati za upravni odbor zveze, ki ga bo izbrala skupščina. V ekipi so med drugim atletski trenerji Vladimir Kevo, Andrej Jeriček in Robi Kreft ter šprinter Jan Žumer.
Zdajšnji v. d. predsednika zveze Roman Dobnikar: "Osredotočil se bom na nadaljevanje izboljševanja sistema podpore perspektivnim in vrhunskim atletom in doseganje celovitosti slovenske atletike."
Če bo izvoljen na čelo zveze, ki ima letni proračun približno milijon evrov, napoveduje skrb za prihodnost mladih atletov, uvedbo atletske lige, izgradnjo nacionalnega centra slovenske atletike, dal bi tudi večji pomen šolski ter otroški atletiki in nadaljeval sodelovanje vodstva zveze s klubi in društvi. Ocenjuje, da je AZS v primerjavi z drugimi zvezami v državi v dokaj dobrem finančnem stanju.
"Novega predsednika čaka prazna blagajna"
Prav finančni vidik oziroma nesposobnost zagotoviti denar za delovanje zveze je ena izmed stvari, ki jih Dobnikarju očitajo v skupini Moderna atletika, ki stoji za kandidaturo gospodarstvenika Andreja Kociča, predsednika uprave zavarovalnice Ergo, za predsednika AZS.
"Preprosto povedano, kdorkoli bo zasedel položaj predsednika AZS, ga čaka verjetno prazna blagajna in morda celo popoln finančni mrk tja do marca 2017," so zapisali ob predstavitvi programa. Dobnikarju očitajo, da AZS pod njegovim vodstvom ni poravnala obveznosti do nekaterih partnerjev ter da se v zvezi dogajajo nepravilnosti pri kadrovanju ter netransparentnost pri sklepanju pogodb.
"Vodilo našega delovanja bo klub kot najpomembnejša celica slovenske atletike. Prav klub je v zadnjih letih izgubil oporo v lokalnem okolju. V naslednjih štirih letih se bomo zato posvetili klubom kot temeljni opredelitvi AZS."
Zakaj je po njihovem mnenju Kocič boljša izbira?
Ima izkušnje z vodenjem velikih sistemov, ima dostop do poslovnih partnerjev, doslej je atletiki pomagal z več sredstvi kot Dobnikar, trdijo. V Kocičevi ekipi so med drugim ekonomistka Andreja Cirman, nekdanji novogoriški župan Črtomir Špacapan ter atletski trener Aleš Škoberne.
Vprašanja za Dobnikarja in Kociča
Na Dobnikarja in Kociča smo naslovili naslednja vprašanja:
1. V kakšni kondiciji je trenutno slovenska atletika?
2. Katere so po vaše največje težave in kje so svetle točke?
3. Vaša vizija razvoja AZS in slovenske atletike ter trije poglavitni ukrepi, ki jih boste sprejeli, če postanete predsednik AZS?
4. Kako nameravate pripeljati denar v AZS?
5. Kakšno bo stanje v slovenski atletiki in AZS konec leta 2020, če postanete predsednik zveze?
Dobnikarja smo vprašali tudi, kako komentira očitke o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale v AZS. Kociča pa smo prosili za komentar pomisleka, da nima dovolj dobrega vpogleda v slovensko atletiko, da bi lahko stopili na čelo AZS.
Odgovori Romana Dobnikarja:
1. V kakšni kondiciji je trenutno slovenska atletika?
Z zadovoljstvom lahko rečem, da v dobri. Ponosen sem, da naši mladi atleti dokazujejo talent in tudi vrhunskost. Finalne uvrstitve in osvojene medalje na velikih mednarodnih tekmovanjih nas postavlja na evropski in svetovni zemljevid držav z uspehi v globalnem in izjemno konkurenčnem športu. Uspešna menjava generacij se je zgodila prej, kot smo se nadejali. Trend v zadnjem obdobju nadaljujejo številne mlade atletinje in atleti, na čelu z bronastim z evropskega prvenstva v Amsterdamu, Robertom Rennerjem. K temu je pripomoglo več dejavnikov; ambiciozni atleti, znanje trenerjev, prizadevnost klubov in tudi sistem podpore zveze.
Atletika je eden od najbolj razširjenih in rezultatsko uspešnih športov v Sloveniji. Prav tako ohranjamo stabilen proračun, sprememb pa se lotevamo postopoma, a odločno, strokovni svet z novim predsednikom Vladimirjem Kevom delo opravlja zelo dobro. Novi projekti, ki so posvečeni predvsem vključitvi različnih starostnih in interesnih skupin atletike pod okrilje zveze, kažejo dobre rezultate na področju šolske, otroške, mladinske atletike in rekreacije. Novi projekti pa ustvarjajo tudi lepe priložnosti za nova sponzorska sredstva.
2. Katere so njene največje težave in kje so svetle točke?
Nekatere težave, ki jih dojemam kot izzive, so podobne tistim, s katerimi se soočajo tudi druge panožne športne zveze. V prihodnosti se bodo javna sredstva zmanjševala, zato bomo okrepili trženjske in projektne aktivnosti, tudi mednarodne. Skladno s pristojnostmi in možnostmi zveze želimo pomagati pri premagovanju težav naših društev na terenu, ki jih pri doseganju še višjih ciljev in razvoju vseh področij atletike omejujeta kadrovska in finančna podhranjenost.
Razširjenost atletike, dejstvo, da je atletika osnova za vse športe, številčna udeležba na šolskih tekmovanjih ter seveda uspehi, s katerimi nas razveseljujejo naši atleti, so naše svetle točke in primerjalne prednosti. Glavnina najboljših slovenskih atletov je zelo mlada, zato z optimizmom gledamo proti največjim mednarodnim tekmovanjem in napredku slovenske atletske reprezentance. Delamo projektno in povezujemo vse oblike atletike - od štadionske atletike v vseh starostnih skupinah, gorskih tekov, do otroške in šolske atletike ter sveta rekreacije. Naš potencial tako ni samo v vrhunskosti športnega rezultata, ampak tudi v doseganju množičnosti. Verjamem, da smo tako bolj zanimivi za javnost, medije in sponzorje.
3. Vaša vizija razvoja AZS in slovenske atletike ter trije poglavitni ukrepi, ki jih boste sprejeli, če postanete predsednik AZS?
Vodenje zveze sem prevzel v začetku letošnjega leta, po pogovoru z nekaterimi cenjenimi atletskimi delavci in strokovnjaki. Od izzivov, ki jih prinaša vodenje zveze v tako kratkem obdobju, nisem bežal. Nadaljuje se menjava generacij, začenjamo nov olimpijski cikel, hkrati pa se soočamo s spremenjenimi razmerami na trgu sponzorstev. Vse to terja določene spremembe in hitro ukrepanje, pri čemer sem vedno deloval združevalno. Tako lahko atletiki zagotovimo stabilno prihodnost. Slovenska atletika je ta način delovanja v preteklem letu odlično sprejela. Zato bodo moji poglavitni ukrepi v prihodnjem mandatu osredotočeni na nadaljevanje izboljševanje sistema podpore perspektivnim in vrhunskim atletom, doseganju celovitosti slovenske atletike z nadaljevanjem potrebnih sprememb za dosego tega cilja ter projektno delo, ki bo zagotavljalo tudi vzdržen sistem financiranja.
4. Kako nameravate pripeljati denar v AZS? Kakšen je po vaše zadovoljiv letni proračun AZS?
Izkušnje kažejo, da je približno milijon evrov na leto obseg proračuna, ki omogoča stabilno delovanje in primeren obseg podpore programom. To pa ne pomeni, da to zadošča za korak naprej v smeri zastavljenega programa. Prizadevanje za povečanje proračuna je konstantno, zavedam se tudi moje velike odgovornosti v tem segmentu. Povečati bo potrebno tako sponzorska kot projektna sredstva na vseh ravneh. Pomembne korake v tej smeri smo naredili že v letošnjem letu. Novi viri financiranja bodo pomembno prispevali k nadaljnjemu razvoju slovenske atletike, prav tako pa bo potrebno sredstva vlagati sistematično, v določenih primerih pa tudi v projekte, ki smo jih prepoznali kot ključne za razvoj slovenske atletike.
5. Kakšno bo stanje v slovenski atletiki in AZS ob izteku vašega mandata konec leta 2020, če postanete predsednik zveze?
Eno mojih vodil ob začetku vodenja februarja letos je bilo ustvariti trdno bazo za prihodnji razvoj. S sodelavci mi to tudi uspeva. Slovenska atletika potrebuje mirnost in osredotočenost na prihodnje izzive, to verjamem, da si to željo tudi atleti in trenerji za nemoten potek priprav. S tem želim nadaljevati, prav tako pa želim nadaljevati z doseganjem širokega konsenza glede ključnih razvojnih projektov slovenske atletike. S tem bomo utrdili položaj atletike v vrhu slovenskega športa, ki je izjemno konkurenčen. To bo porok, da bo Atletska zveza Slovenije v letu 2020 stabilna, urejena in celovita krovna organizacija kraljice športa v Sloveniji, ki bo združevala najširše športno znanje in v celoto povezovala njeno raznolikost.
6. Kako komentirate očitke o nepravilnostih, ki jih na vas naslavljajo v Moderni atletiki (ekipa, ki podpira Kociča): da AZS pod vašim vodstvom ni poravnala obveznosti do nekaterih partnerjev, da se v zvezi dogajajo nepravilnosti pri kadrovanju in da ste nekatere pogodbe sklenili netransparentno.
Pri mojem vodenju Atletske zveze Slovenije stremim k transparentnemu vodenju. Verjamem, da na to kaže moje delovanje, komunikacija in dostopnost informacij, ki jih zveza deli z javnostjo in s svojimi člani. Res je, da ambiciozno zastavljen program terja tudi spremembe, na katere se vsak posameznik odzove različno. Tako smo, na primer, v začetku leta sklenili sodelovanje s Primožem Kozmusom, ki nam je zelo pomagal razumeti potrebe in programe treninga in dela vrhunskih atletov. Priložnost sodelovati z olimpijskim prvakom je terjala hitro reakcijo, na kar sem se v sodelovanju z organi zveze ustrezno odzval. Za svoje svetovanje in vodenje projekta je v času veljavnosti pogodbe prejemal 1.000 evrov. Verjamem, da je šlo za odgovorno poslovno odločitev in izjemno ugodno investicijo v znanje in izkušnje, ki jih lahko slovenski atletiki ponudi olimpijski in svetovni prvak. Spremembe so del napredka in teh se ne smemo bati, ampak z odprtimi rokami pograbiti znanje in priložnosti, ki jih prinašajo. Danes Primož deluje v svojem lokalnem okolju, tako v svojem športnem metalskem centru kot tudi v svojem lepem hostlu. Sva dobra prijatelja, kot športnika in vrhunskega atleta pa ga globoko spoštujem.
Odgovori Andreja Kociča:
1. V kakšni kondiciji je trenutno slovenska atletika?
Kot primer navajam mnenje, ki ga deli veliko atletskih delavcev in ga je za vaš medij 2. 8. 2016 pojasnil vrhunski atlet Rožle Prezelj. Citat-izjava Rožleta Prezlja: "Ne vem, če je bila slovenska atletika že kdaj na tako nizki ravni, kot je trenutno. Slovenska atletika je v krizi tako rezultatsko kot organizacijsko. Lep pokazatelj so ekipna evropska prvenstva. Pred desetimi leti smo se bojevali za super ligo, zdaj pa smo v drugi ligi in bomo težko prišli nazaj v prvo. Število udeležencev olimpijskih iger je precej manjše kot recimo v Atenah. Slovenska tekmovanja so negledljiva. Tekme v mlajših kategorijah so tako razvlečene, da jih starši otrok ne želijo gledati. Mladi imajo voljo, mi jim pa ne omogočimo okolja, da bi lahko kaj naredili."
Splošna kondicija slovenske atletike se sodeč po številnih stikih, ki sem jih imel osebno z različnimi deležniki v atletiki (trenerji, sodniki, Strokovnim svetom, klubi in društvi po Sloveniji ...), ne zdi ravno briljantna. Brez dvoma je največja težava dejstvo, da je razdrobljena na številne vrtove, vrtičke in "fevde". Pogrešam resno vizijo, dober program in ne nazadnje ljudi, sposobne zagotoviti solidno finančno bazo.
2. Katere so njene največje težave in kje so svetle točke?
Ocenjujem, da je položaj slovenske atletike mogoče oceniti skozi kazalce na domačem prostoru, ki bi jih strnil v dve kategoriji:
skrb vzbujajoče:
a. iztek pogodb s sponzorji (očitno tudi finančne-likvidnostne težave AZS, če sodimo po izjavah nekaterih poznavalcev in poročanju medijev; npr.12. 10. Delo, Siol, Ekipa, Dnevnik …),
b. izguba položaja atletskih sredin v lokalnem okolju (finančni podatki odkrivajo skrb vzbujajoč trend),
c. zmanjšana prisotnost medijskega pokrivanja slovenske atletike (tiskani, digitalni mediji in televizija),
č. zgodnja specializacija in hitra tekmovalna usmeritev mladih,
d. trenutno pomanjkanje atletskih zvezdnikov (trženje, vzorniki),
e. domača športna konkurenca atletiko prehiteva (judo, alpinizem, plavanja z novim dotokom denarja!).
Razveseljujoče:
a. dobri rezultati mlade generacije (mlajši in starejši mladinci), kar pomeni, da je z dobro strokovno-organizacijsko in finančno podporo mogoče vzgojiti nove šampione,
b. nekaj izvrstnih atletov (Tina Šutej, Robert Renner, Maruša Černjul, Luka Janežič, Žan Rudolf ...), ki imajo odlične možnosti, da postanejo svetovni šampioni v letu ali dveh, če bodo vanje vložena resna sredstva,
c. tradicijo in zelo dobro domače znanje (trenerji, sodniki, atletski miting Velenje, Tek na Šmarno Goro, ljubljanski maraton …),
č. velike možnosti za delovanje na segmentu šolskega sistema,
d. velike možnosti na delovanju množične atletike.
In kazalce na mednarodni ravni:
a. slaba javna podoba svetovne zveze IAAF (škandali, doping, podkupovanja),
b. "počasna in relativno konservativna" evropska zveza (problem marketinga, oglaševanja).
3. Vaša vizija razvoja AZS in slovenske atletike ter trije poglavitni ukrepi, ki jih boste sprejeli, če postanete predsednik AZS?
Z ekipo smo si v obdobju 2017-2020 postavili 3 prioritete:
a. atleti,
b. klubi,
c. trenerji
Na teh področjih/prioritetah se bodo odvijali ključni ukrepi:
a. povečanje števila pogodb z atleti,
b. CILJNO USKLAJENO STRATEGIJO med KLUBOM in AZS (stroka, tekmovalni sistem in infrastruktura, UMEŠČENOST KLUBA V LOKALNI SREDINI,
c. novi profesionalni trenerji na lokalni/regionalni ravni (projekt s KLUBI)
https://modernaatletikasite.wordpress.com/program/ (spletna stran, kjer je dosegljiv program)
Ključni moment tega trenutka v slovenski atletiki je, to sem trdno prepričan, stabilen slovenski klub, društvo.
KLUB kot najpomembnejša celica atletskega dogajanja
V našem delovanju bomo kot temeljno vodilo postavili KLUB, kot najpomembnejšo celico slovenske atletike. Prepričani smo, da je prav KLUB v zadnjih nekaj letih še posebej izgubil oporo v lokalnem okolju. Naša usmeritev je, da se v naslednjem 4-letnem ciklusu ponovno posvetimo KLUBOM kot temeljni opredelitvi AZS in posebej z zavezo, da bo vodstvo temu namenilo programsko ustrezno usmeritev in operativno delovanje AZS.
4. Kako nameravate pripeljati denar v AZS? Kakšen je po vaše zadovoljiv letni proračun AZS?
AZS potrebuje za nemoteno delo cca 1,2 mio. evrov. Realnih sredstev in ne "všečne bilance za širšo javnost". Ključna je sistemska, preudarna in ciljna investicija sredstev. Načrt je, da za programe atletov in trenerjev namenimo več sredstev in podpišemo več pogodb. Proračun nameravamo dolgoročno dvigniti, pri čemer imamo zanesljive informacije, da se obstoječe pogodbe s sponzorji iztekajo.
Kandidiram z "atletsko-gospodarsko" ekipo, saj so praktično vsi nekdanji atleti in delujejo v bančništvu (Ana Miloš, Tevž Korent), ekonomiji (Andreja Cirman, Črtomir Špacapan), oglaševanju (Matjaž Čepon) in investicijskih skladih (Aleš Škoberne). Obdobje prvih 3 do 5 mesecev bo izjemno zahtevno (in celotno leto 2017), saj AZS nima zagotovljenih sredstev, a hkrati iz zanesljivih virov vemo, da ima precejšnje obveze. Vemo, da nas takoj čaka "finančni glavobol".
5. Kakšno bo stanje v slovenski atletiki in AZS ob izteku vašega mandata konec leta 2020, če postanete predsednik zveze?
Ob koncu mandata leta 2020 so cilji naše ekipe:
1. da bo slovenska atletika imela stabilnejše in bolj čvrste ter v lokalno okolje trdneje umeščene atletske klube in društva,
2. bo AZS finančno in organizacijsko stabilna športna organizacija s spoštovanjem tradicionalnih vrednot,
3. bo slovenska atletika imela jasno vizijo delovanja za obdobje 2020-2024,
4. bo v medijih bistveno bolj prepoznana,
5. bo slovenska atletika prepoznavna po zanimivih in tržnih produktih,
6. bo slovenska atletika ponosna na posamezne vrhunske atlete, nosilce kolajn z večjih tekem.
6. Kako komentirate pomislek, da nimate dovolj dobrega vpogleda v slovensko atletiko, da bi lahko stopili na čelo AZS?
Po dveh mesecih srečanj z mnogimi posamezniki (atleti, trenerji, sodniki, organizatorji, klubi, združenji znotraj AZS ...) lahko rečem povsem nasprotno. Odlično sem seznanjen s stanjem v slovenski atletiki.
Kot predsednik pa si predstavljam, da sem "prvi med enakimi" in da moram biti obkrožen z najboljšimi kadri, ki jih premore slovenska atletika. Moja naloga je vodenje, skrb s sodelavci za finančno stabilnost in ugled slovenske atletike.
Strokovno-tehnična vprašanja so brez dvoma stvar stroke in za to je v Sloveniji veliko uspešnih strokovnjakov.
Naloga Upravnega odbora pa je, da ustvarimo tako okolje, da se bodo tako atleti, trenerji kot klubi in vsi deležniki počutili dobrodošle in jim bo omogočen sodoben in kvaliteten razvoj njihovega potenciala.
V razgovorih s potencialnimi večjimi sponzorji (v tem trenutku 5-6), sem še dodatno spoznal, kaj pogrešajo v slovenski atletiki (nove produkte, medijsko prepoznavnost, zvezdniške posameznike, sistemsko podporo atletiki mladih, povezanost množične atletike z zdravjem ipd.).
V Upravnem odboru si želim ljudi, ki ne bodo strošek AZS, temveč bodo prispevali morda tudi lastna sredstva. Ki bodo imeli dostop do sponzorjev in bodo vešči izvedbe novih projektov. Sicer ne vidim možnosti za sodobno orientirano slovensko atletiko, saj me "životarjenje in prerivanje za funkcije ne zanima". Potrebujemo hrabre in vizionarsko usmerjene posameznike, ki bodo delovali kot moštvo. Želim si, da bi se moštvu, ki sem ga predstavil, priključili uspešni klubski predsedniki in menedžerji (Velenje), poznavalec delovanja OKS in AZS, predstavnik gorskih tekačev in predsednik komisije atletov pri IAAF.
