Bo prvi, ki bo tekel pod 10 sekundami, nogometaš?

Osemnajstletnik je s časom 10,05 premočno zmagal v finalu šprinta na 100 metrov in se okitil z naslovom najhitrejšega mladinca na svetu. Čas, ki ga je postavil, je nov rekord prvenstev, a bolj kot s tem mejnikom je pozornost zbudila njegova zgodba. Verjeli ali ne, resno se z atletiko ukvarja šele pol leta, sploh prvič je na tartanski stezi nastopil pred 15 meseci. Kaj je delal pred tem? Igral je nogomet. Od osmega leta je bilo njegovo življenje posvečeno nogometni žogi.

Bil je nadarjen, zato so ga povabili v akademijo Chelseaja. V vrstah Londončanov, ki so letos prvič v zgodovini kluba osvojili naslov evropskega prvaka, je bil sedem let. Pomemben del njegovega življenja je bila – in je še vedno -, šola. Ko je bil star 15 let, je sprejel težko odločitev in se zaradi šole preselil v Dagenham, kjer je bil član tamkajšnjega tretjeligaša.

V atletiko zaradi nogometa

Kako je zašel v atletiko? Preprosto. Ker je želel postati še boljši nogometaš, se je priključil atletskim treningom. Kdaj? V začetku minulega leta. Že pred tem je bilo jasno, da je hiter. Daleč najhitrejši med vsemi soigralci, a da je tako hiter, kot se je izkazalo pozneje, ni pričakoval nihče. ''Bil je zelo, zelo hiter. Tehnično tudi ni bil slab, taktično se je še iskal. A takoj smo videli, da je prekleto talentiran,'' se spominja trener, ki ga je takrat vzel pod svoje okrilje, Wayne Burnett.

Aprila lani je prvič nastopil na tekmi. Verjetno ni potrebno poudarjati. Prehitel je vse. Tako na 200 metrov kot tudi na 100 metrov, v cilj je v krajšem šprintu pritekel v neverjetnem času 10,73. Nato je tekel 10,45 in se kvalificiral na mladinsko evropsko prvenstvo v Estoniji. Junija, ko je bilo konec nogometne sezone, se je lahko povsem posvetil atletiki, zato ni presenečenje, da je tam osvojil srebro. Kljub temu se še vedno ni odrekel nogometu.

V minuli sezoni, na poziciji desnega bočnega igralca, kjer je njegova hitrost prišla do izraza, je igral v vrstah angleškega nižjeligaša Thurrocka, kamor je bil posojen. ''Ko je prišel k nam in rekel, da trenira tudi atletiko, nismo verjeli. A ko nam je pokazal slike z evropskega prvenstva, smo se začudeno spogledali,'' se spominja predsednik omenjenega kluba Tommy South. Po treh mesecih pri Thurrocku je bil postavljen pred dejstvo. Dagenham mu je ponudil profesionalno pogodbo. Prišel je trenutek, na katerega je čakal vse od časov, ko je začel brcati žogo pri Chelseaju. A takrat je že vzljubil atletiko in seveda ugotovil, da je prekleto hiter. ''Če bi podpisal pogodbo, bi se moral odreči atletiki, saj obojega skupaj ne bi mogel trenirati,'' se obdobja iz ne tako davne preteklosti spominja Adam Gemili.

Odločil se je januarja letos

Da se bo posvetil le šprintu, je sklenil januarja letos. Pristopil je k izkušenemu trenerju Michaelu Afilaki in se posvetil treningom. Preostalo je zgodovina. Najprej se je prebil v britansko olimpijsko reprezentanco, sledila je zlata medalja v Barceloni. S časom 10,05 se je močno približal svetovnemu mladinskemu rekordu 10,01, ki datira v leto 2003. Morda ga bo popravil še letos in postal prvi mladinec, ki je najkrajšo atletsko razdaljo pretekel pod 10 sekundami. Rezerv je še veliko, zato ne bi bilo presenečenje.

Finale na letošnjih OI pred domačimi navijači je realen, na prihodnjih se utegne potegovati za medalje. Kot kaže, je Britanija po dolgem času morda po robu postavil Jamajčanom in Američanom, ki že vrsto let držijo šprinterski primat.