Kako je pretirana raba antibiotikov pomagala razvoju superbakterij

Zaradi čezmerne in nepravilne rabe antibiotikov so bakterije hitreje in lažje razvile odpornost nanje, kar dela preglavice zdravnikom, zdravstvu in predvsem - obolelim.

Antibiotiki so, vsaj v razvitem delu sveta, kamor nedvomno spadamo, ustvarili občutek varnosti, ki smo jo z nepremišljeno (beri: pretirano) uporabo danes zelo dostopnih antibiotikov po nepotrebnem zapravili.
Antibiotiki so, vsaj v razvitem delu sveta, kamor nedvomno spadamo, ustvarili občutek varnosti, ki smo jo z nepremišljeno (beri: pretirano) uporabo danes zelo dostopnih antibiotikov po nepotrebnem zapravili.

Dokler človeštvo ni imelo penicilina in drugih protibakterijskih antibiotikov, je bila smrtnost zaradi bakterijskih okužb po razmeroma nedolžnih poškodbah zelo visoka. Antibiotiki so, vsaj v razvitem delu sveta, kamor nedvomno spadamo, ustvarili občutek varnosti, ki smo z nepremišljeno (beri: pretirano) uporabo danes zelo dostopnih antibiotikov po nepotrebnem zapravili. S poseganjem po antibiotikih tudi takrat, ko to ni bilo potrebno, smo bakterijam pomagali, da so z mutacijami razvile nove oblike, ki so proti vsem tem zdravilom odporne.

Danes imamo superbakterije, ki jim danes dostopna zdravila niso več kos.

Prva je bila MRSA

Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (Center for Disease Control and Prevention, CDC) je v eni od svojih raziskav ugotovil, da je od leta 2000 do leta 2008 število smrti zaradi sepse zraslo od 154 tisoč na 207 tisoč letno. Eden od poglavitnih krivcev za to je MRSA, različica stafilokoka, ki je ni mogoče uničiti z meticilinom, enim od najučinkovitejših potomcev penicilina.

Danes MRSA ni edina, ki je odporna proti vsem nam znanim antibiotikom. CDC je leta 2013 objavil seznam 18 mikrobov, ki so odporni proti antibiotikom, je poročal The Economist. Pet izmed njih povzročajo sepso oziroma zastrupitev krvi, ki je lahko tudi smrtno nevarna. Tri izmed 18 bakterij s seznama so opredelili kot zelo resne, nadaljnjih 12 pa kot resne.

Superbakterije v resnici niso nič novega - a jih je vedno več. Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (Center for Disease Control andf Prevention, CDC) je že leta 2013 objavil seznam 18 mikrobov, ki so odporni proti antibiotikom. Superbakterije v resnici niso nič novega - a jih je vedno več. Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (Center for Disease Control andf Prevention, CDC) je že leta 2013 objavil seznam 18 mikrobov, ki so odporni proti antibiotikom.

Superbakterije pravzaprav niso nič novega

V vodah Ria de Janeira so zaznali superbakterijo – vsakič, ko se pojavi takšen ali podoben članek, se v javnosti ustvari napačen vtis, da gre za nekaj povsem novega. Toda to ni tako – v resnici gre za obstoječo težavo, ki se je bodisi poslabšala bodisi zaradi svojih razsežnosti prešla v dramatično epizodo. Odpornost proti antibiotikom, ki jo je pospešila nepremišljena uporaba antibiotikov, je pri tem pomemben dejavnik.

Bolnišnice so kraji, kjer obstaja bistveno večje tveganje z bakterijsko okužbo. Več ko je odpornih bakterij, bolj tvegani postajajo tudi operativni posegi, ki smo jih do zdaj doživljali kot, vsaj z vidika bakterijskih okužb, popolnoma varne. Ne le na primer za carski rez, to zlasti velja za posege, ki še dodatno oslabijo delovanje imunskega sistema, kot so transplantacije ali kemoterapije pri zdravljenju raka.

Kdo bo en korak prej?

Nekatere bolezni, ki so jih nekoč zdravili z enim antibiotikom, je danes treba zdraviti z drugim, če ga poznamo, saj so proti prvotnemu povzročitelji že odporni. Takoj ko imamo učinkovito zdravilo proti neki bakteriji, se ta skuša temu upreti s prilagajanjem in prej kot slej bo prvotno zdravilo učinkovito. Pomembno je, da so kemija, farmacija in medicina vedno en korak naprej in da bakterijam ne pomagamo pri razvoju odpornosti s tem, da prepogosto in nepremišljeno uporabljamo antibiotike.

Ne nazadnje, ne smemo pozabiti niti to, da (zlasti agresivnejši) antibiotiki niso povsem nedolžne snovi in da imajo ob svojih želenih in pričakovanih zdravilnih učinkih tudi neželene.

Vsi ti pomisleki ne veljajo samo za antibiotike, ki učinkujejo proti bakterijam, temveč tudi za vsa druga zdravila proti drugim povzročiteljem, na primer proti malariji, ki je, zlasti v revnih deželah, žal odličen primer, kako so nekateri povzročitelji ostali korak pred ustvarjalci učinkovitih in varnih zdravil.

 

Ne postanemo mi odporni proti zdravilom, temveč bakterije

V javnosti je dokaj pogosto zmotno prepričanje, da zdravilo preneha učinkovati, ker ljudje razvijemo odpornost pred delovanjem zdravila – v resnici pa je povzročitelj ta, ki se skozi generacije prilagodi učinkovanju zdravila.

Lanska študija Svetovne zdravstvene organizacije je pokazala, da tri četrtine ljudi v revnih in srednje bogatih državah napačno razume, kaj je odpornost proti zdravilu in kdo je pravzaprav razvil odpornost proti zdravilu. Neodvisna krajevna študija pa je pokazala, da je ta zmota približno enako razširjena tudi v razviti Veliki Britaniji.

Ko upravičeno jemljete antibiotike, ne prekinjajte terapije predčasno

Prav ta zabloda je krivec za še eno veliko napako pri uporabi antibiotikov – morda še bolj napačno kot neupravičeno jemanje antibiotikov je prekinitev terapije z antibiotiki, preden so uničene vse bakterije povzročiteljice. Če se terapija prekine, preden je povsem končana, ostanejo še vedno žive in dejavne bakterije, ki bodo tako še bolj odporne pri naslednji terapiji in pri naslednjem obolelem.

Če pa so za neupravičeno predčasno prekinitev terapije največkrat odgovorni oboleli in njihova samovolja, je za pretirano rabo krivda tudi na strani zdravnikov. V ZDA vsako leto 40 milijonov ljudi s težavami dihalnih poti prejme recept za antibiotik, a je študija, objavljena leta 2013 v znanstveni reviji Journal of Antimicrobial Chemotherapy, pokazala, da dve tretjini med njimi sploh nista potrebovali antibiotikov.

Decembra 2014 je medijsko pozornost pritegnila najdba superbakterije v vodah pri Riu de Janeiru, kjer bodo potekala tekmovanja v vodnih športih med bližajočimi se olimpijskimi igrami. Decembra 2014 je medijsko pozornost pritegnila najdba superbakterije v vodah pri Riu de Janeiru, kjer bodo potekala tekmovanja v vodnih športih med bližajočimi se olimpijskimi igrami.

Vztrajni bolniki in popustljivi zdravniki

Ni malo ljudi, ki za vsako malenkost gredo do zdravnika, in imajo občutek, da zdravnik zanje ni poskrbel, če ne dobijo zdravil. Tudi kadar jih resnično ne potrebujejo. Ravno pod takšnimi pritiski se mnogi zdravniki odločijo predpisati nepotrebno zdravilo, ker s tem zadovoljijo bolnike, ki jim je edino merilo za učinkovitost zdravstvene oskrbe, koliko zdravil so jim predpisali.

Za predpisovanje pogosto nepotrebnih zdravil se zdravniki še raje odločijo, ko vzrok težave niti ni povsem jasen – "morda bo pomagalo", bodo takrat razmišljali, kajti verjetnost, da bo v takšnem primeru dejansko pomagalo, odtehta neotipljivo in nedoločljivo, a gotovo prisotno povečanje grožnje pred naraščajočo odpornostjo bakterij. Vsi ti pojavi, ki vodijo do čezmerne uporabe antibiotikov, sploh niso tako redki po vsem svetu.

Več ko je superbakterij, večje je tveganje za zaplete tudi pri danes rutinskih operacijah, kjer bi sicer z abtibiotiki učinkovito in zanesljivo preprečili morebitne bakterijske okužbe. Več ko je superbakterij, večje je tveganje za zaplete tudi pri danes rutinskih operacijah, kjer bi sicer z abtibiotiki učinkovito in zanesljivo preprečili morebitne bakterijske okužbe.

Pozor – še več pretiravanja z antibiotiki je v kmetijstvu

Nepremišljena dejanja, ki spodbujajo in razširjajo odpornost bakterij, so v kmetijstvu še pogostejša kot v zdravstvu. Kar 70 odstotkov vseh proizvedenih antibiotikov v ZDA konča v tamkajšnji živini in perutnini, navaja britanski tednik The Economist – tudi zato, ker iz ne še povsem pojasnjenih razlogov živali, ki jih pitajo tudi z antibiotiki, hitreje pridobivajo na teži.

Ti antibiotiki ne pridejo do nas le prek mesa teh živali, temveč tudi zato, ker veliko teh antibiotikov iz kmetijstva konča v zemlji in vodnih tokovih, kjer še dodatno, čeprav posredno, spodbujajo in razširjajo odpornost bakterij.

Ko so lani v nekaterih kitajskih bolnišnicah odkrili novo superbakterijo, so strokovnjaki kot najverjetnejši vzrok izpostavili pretirano uporabo kolistina v kmetijstvu – antibiotika, ki ima pri ljudeh rušilne učinke na njihove ledvice, a je v medicini zadnje, kar bodo poskusili pri zdravljenju nekaterih najbolj odpornih trdovratnih nevarnih bakterij.

Smo še daleč od katastrofe, a verjetno že malo pozno za odločno ukrepanje

Morda se na prvi pogled sliši težko verjetno, toda z zmernejšo ter dosledno premišljeno rabo antibiotikov bodo ti gotovo bolj učinkoviti, ko jih zares potrebujemo, obenem bomo s tem upočasnili razvoj superbakterij, ki se tako, kot vsa živa bitja, s prilagajanji le borijo za svoje življenje. Olajševalna okoliščina je, da večina antibiotikov še vedno učinkuje v večini primerov, a nas vsak nov pojav superbakterije znova opozori, da bi se s tem vprašanjem končno morali odgovorno soočiti. Če že nismo do zdaj, bolje pozno kot prepozno ali nikoli.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano