Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Četrtek,
27. 4. 2017,
4.00

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,30

Natisni članek

zgodovina na današnji dan

Četrtek, 27. 4. 2017, 4.00

6 let, 7 mesecev

NA DANAŠNJI DAN

Začetek muslimanskega osvajanja Evrope

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,30
Gibraltar | Foto Getty Images

Foto: Getty Images

Na današnji dan leta 711 je muslimanska vojska, ki so jo sestavljali Mavri in Arabci, pod vodstvom Tarika ibn Zajida začela osvajati Španijo.

Muslimanski osvajalci so pripluli iz Severne Afrike in pristali na ozemlju, ki se mu je do takrat v latinščini reklo Mons Calpe, pozneje pa je dobilo ime po poveljniku Tariku – Tarikova gora oziroma arabsko Džebel Tarik, popačeno Gibraltar.

Španija pade, Francija se ubrani

Muslimani so hitro uničili vizigotsko kraljestvo v današnji Španiji in so kmalu začeli ogrožati tudi frankovsko kraljestvo severno od Pirenejev. Leta 732 je muslimanske osvajalce v bitki pri Toursu premagal frankovski vojskovodja Karel Martel.

Okoli leta 770 so krščanske državice na severu pirenejskega polotoka začele s ponovnim osvajanjem oziroma osvobajanjem polotoka (t. i. rekonkvista oziroma izvirno reconquista). Osvobajanje polotoka se je končalo leta 1492 s padcem Granade.

Muslimanska zasedba Španije, ki se je začela leta 711, je bila končana leta 1492, ko je padla Granada, zadnja muslimanska trdnjava. | Foto: commons.wikimedia.org Muslimanska zasedba Španije, ki se je začela leta 711, je bila končana leta 1492, ko je padla Granada, zadnja muslimanska trdnjava. Foto: commons.wikimedia.org

Ustanovitev Osvobodilne fronte

V Sloveniji danes praznujemo dan boja proti okupatorju, in sicer v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte. 

27. aprila 1941, nekaj tednov po tem, ko so Nemci, Italijani in Madžari zasedli Slovenijo, naj bi se v Vidmarjevi vili v Ljubljani sestali predstavniki komunistov, krščanskih socialistov in levega krila sokolov ter nekateri levo usmerjeni kulturniki. Naj bi zato, ker je bil po drugih podatkih sestanek dan prej, to je 26. aprila. 

Polemike glede OF

Že nekaj let pa se vlečejo tudi polemike, ali je bila 26. ali 27. aprila na sestanku v Vidmarjevi vili ustanovljena Osvobodilna fronta (OF) ali pa se je organizacija najprej imenovala Protiimperialistična fronta in se je v OF preimenovala šele po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941.

Ironija zgodovine je, da je Vidmarjeva vila v Rožni dolini od leta 2013 v lasti nemške države. To je zdaj rezidenca nemškega veleposlaništva in po mednarodnem pravu del Nemčije in ne Slovenije.

Francoska igralka

Na današnji dan leta 1932 se je rodila francoska igralka Anouk Aimee.

Napovednik za film Justine:

Škotska pevka

Na današnji dan leta 1959 se je rodila škotska pevka Sheena Easton.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Leta 1521 je v spopadu s filipinskimi domačini umrl portugalski pomorščak Ferdinand Magellan. Njegova odprava, ki je plula pod špansko zastavo, je bila sicer prva, ki je objadrala svet, po njem pa se imenuje tudi Magellanov preliv, ki povezuje Ognjeno zemljo in Južno Ameriko. 

Leta 1791 se je rodil Samuel Morse, izumitelj telegrafske pisave, danes znane kot Morsejeva abeceda.  

Leta 1820 se je rodil Herbert Spencer, utemeljitelj socialnega darvinizma, ki je leta 1864 skoval izraz "preživetje najsposobnejšega".  

Leta 1822 se je rodil ameriški general in 18. predsednik ZDA Ulysses S. Grant, ki je poveljeval vojski Severa v ameriški državljanski vojni.  

Leta 1895 se je v Trstu rodil slovenski skladatelj Marij Kogoj.   

Leta 1907 se je rodil slovenski slikar France Mihelič

Leta 1923 je Italija sprejela zakon o preimenovanju slovenskih primorskih krajevnih imen v italijanska. 

Leta 1941 se je rodil turški pridigar Fethullah Gülen, ki velja za glavnega islamističnega tekmeca turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu

Leta 1950 so v Južni Afriki začeli uvajati ločevalno politiko, znano kot apartheid

Leta 1981 je Xerox PARC predstavil računalniško miško

Leta 1994 so bile v Južni Afriki po koncu apartheida prve večrasne volitve. Volilo je več kot 22 milijonov Južnoafričanov, zmagal pa je Afriški narodni kongres. Pozneje je bil v parlamentu za južnoafriškega predsednika izvoljen dolgoletni nasprotnik apartheida Nelson Mandela

Leta 1996 se je končala libanonska državljanska vojna. 

Leta 2005 je iz francoskega mesta Toulouse prvič vzletelo letalo airbus 380, imenovano tudi superjumbo. 

Ne spreglejte