Sreda, 9. 11. 2016, 7.15
6 let, 7 mesecev
NA DANAŠNJI DAN
Tragičen šok za Celjane
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
Na današnji dan leta 1456 so v Beogradu umorili zadnjega celjskega grofa Ulrika II. Z njim se je končal rod Celjskih.
Ulrik II. (v slovenskih pripovednih virih grof Urh) je bil državni knez ter kraljevi namestnik na Češkem in Ogrskem. Celjski grofje so pod njegovim vodstvom dosegli vrhunec.
Celjan Urh kot vladar Ogrske
Ulrik II. je bil svetovalec mladoletnega ogrskega kralja Ladislava in dejansko vladar Ogrske. To je šlo v nos njegovim nasprotnikom, zlasti mogočni madžarski plemiški rodbini Hunjadi oziroma izvirno Hunyadi – Laszlu (Ladislavu) Hunyadiju in Matyasu (Matjažu) Hunyadiju (ta je znan tudi kot Matija Korvin, legendarni Kralj Matjaž iz slovenskih pravljic).
Ulrik II. Celjski je bil svetovalec in varuh mladoletnega češkega in ogrskega kralja Ladislava (1440-1457), imenovanega tudi Ladislav Posmrtni, ker se je rodil po očetovi smrti. Ulrik II. je bil bratranec Ladislavove matere. Ta je bila hčerka cesarja Sigismunda Luksemburškega in njegove žene Barbare Celjske. Na sliki: madžarski slikar je upodobil Ulrika II. Celjskega in mladega kralja.
Zarota bratov Hunyadi
Brata sta proti Ulriku II. spletla zaroto. Novembra 1456 je Ulrik II. skupaj z mladoletnim kraljem prišel v Beograd, kjer se je zbirala vojska za boj proti Turkom. V beograjski trdnjavi, ki je bila v rokah Ogrov, so Ulrika II. napadli Laszlo Hunyadi in njegovi možje.
Ulrika napadajo in obglavijo
Ulrika so ranili, zbili na tla in obglavili. V nevarnosti je bilo tudi življenje mladoletnega kralja, a ga zarotniki niso umorili. Kralj Ladislav se je vrnil v prestolnico Budim ter maščeval Ulrikov umor.
Domišljijska slika Ulrika II. Celjskega iz leta 1700. Rod Celjskih se v zgodovinskih virih prvič pojavi v 13. stoletju, in sicer najprej kot gospodje Savinjski, nato pa kot gospodje Žovneški. Vzpon Žovneških, ki se povežejo s Habsburžani, se je začel v 14. stoletju. Po izumrtju rodbine grofov Vovbrških leta 1333 pridobijo njihove posesti s Celjem vred. Leta 1341 cesar Ludvik Bavarski podeli Žovneškim, ki se zdaj preimenujejo v Celjske, grofovski naziv. Leta 1436 je cesar Sigismund Luksemburški, ki je bil poročen z Barbaro Celjsko, Celjske grofe povzdignil v državne kneze Svetega rimskega cesarstva (to je Nemškega cesarstva). Celjski tako niso bili več odvisno od Habsburžanov, ustanovljena je bila Celjska kneževina. Leta 1443 so Celjski s Habsburžani sklenili obojestransko dedno pogodbo. Z Ulrikom II. je bilo konec moške linije rodu Celjskih, seveda pa potomci te rodbine po drugih linijah še živijo.
Celjske posesti padajo v roke Habsburžanom
Laszla Hunyjadija je dal ubiti, njegovega brata Matyasa Hunyadija pa je vrgel v ječo. Toda škoda je bila za rod Celjskih nepopravljiva, saj je bil Ulrik II. zadnji moški potomec. Posesti Celjskih so zato po smrti Ulrika II. pripadle Habsburžanom. Z njimi so namreč Celjski sklenili pogodbo o medsebojnem dedovanju, če katera od rodbin izumre.
Demos o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti
Na današnji dan leta 1990 se je v Poljčah začel dvodnevni seminar poslancev Demosa, na katerem so razpravljali o predlogu o izvedbi plebiscita o samostojnosti Slovenije. Še isti dan je vodja socialdemokratov Jože Pučnik novinarjem na Ptuju povedal, da bo plebiscit 23. decembra. Formalno so ta datum sicer dorekli na Poljčah prihodnji dan, 10. novembra.
Padec berlinskega zidu
Na današnji dan leta 1989 je padel leta 1961 zgrajeni berlinski zid. V komunistični Vzhodni Nemčiji je že nekaj tednov pred tem vrelo. Prebivalci so namreč v vse večjem številu na ulici demonstrirali za demokratične spremembe in svobodo gibanja.
Vse več Vzhodnih Nemcev je v sosednjo Zahodno Nemčijo bežalo prek Češkoslovaške in Madžarske. Vzhodnonemška komunistična oblast je bila stisnjena v kot in je svojim državljanom dovolila svobodo gibanja oziroma dovolila pot v sosednjo Zahodno Nemčijo. To je bil začetek nemškega združevanja, ki se je končalo oktobra 1990.
Vzhodni Nemci na berlinskem zidu, potem ko je komunistična oblast dovolila svobodo gibanja. Berlinski zid je bil simbol delitve Nemčije in Evrope po drugi svetovni vojni.
Kristalna noč
Na današnji dan leta 1938 je v nacistični Nemčiji izbruhnila kristalna noč – množični napadi na Jude in zlasti judovske trgovine (zaradi razbitih stekel so napadi dobili ime kristalna noč, op. p.). Povod za napade je bila vest, da je umrl nemški diplomat, ki ga je 7. novembra na nemškem veleposlaništvu v Parizu ustrelil v Nemčiji rojeni 17-letni poljski Jud Herschel Grynszpan. Ta je svoje dejanje storil v znak protesta proti preganjanju Judov v nacistični Nemčiji.
V času kristalne noči oziroma noči razbitih stekel so pripadniki nacistične SA in civilisti uničili več kot tisoč sinagog in več kot sedem tisoč judovskih trgovin ter ubili več sto Judov.
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
V ZDA velja prihod nekaj več kot sto tako imenovanih angleških romarjev (izvirno pilgrims), ki so z ladjo Mayflower iz Plymoutha odpotovali v Severno Ameriko, za nekakšen začetek ameriške zgodovine, ki je položil temelje poznejši osamosvojitvi od Velike Britanije.
Leta 1520 so Danci po uspešni zasedbi Švedske v Stockholmu umorili na desetine švedskih plemičev in visokih duhovnikov. Stockholmski pokol je med Danci in Švedi sprožil stoletja trajajočo sovraštvo.
Leta 1620 je angleška ladja Mayflower, na kateri je bilo nekaj nad sto angleških protestantov, ki so se ločili do anglikanske cerkve (pilgrims), priplula do severnoameriške obale.
Leta 1720 so arabski domačini v Jeruzalemu zažgali sinagogo, ki so jo zgradili v mestu živeči aškenazijski Judje. Turki so nato aškenazijske Jude (nemško govoreči Judje iz Vzhodne oziroma Srednje Evrope, op. p.) še izgnali iz mesta.
Leta 1799 se je v revolucionarni Franciji oblasti polastil Napoleon Bonaparte.
Leta 1835 se je rodil slovenski skladatelj Davorin Jenko, avtor prve slovenske himne Naprej zastave Slave.
Leta 1867 je šogun Tokugava Jošinobu napovedal svoj odstop in predal oblast japonskemu cesarju Meidžiju. To je bil začetek modernizacije Japonske.
Leta 1906 je začelo delovati telovadno društvo Orel, katoliški konkurent liberalnemu telovadnemu društvu Sokol.
Leta 1913 se je rodila avstrijska igralka Hedy Lamarr (prej Hedy Kiesler).
Leta 1918 je nemški cesar Viljem II. zbežal na Nizozemsko.
Leta 1921 je nekdanji italijanski socialist Benito Mussolini ustanovil fašistično stranko.
Leta 1928 se je rodil slovenski pisatelj Lojze Kovačič.
Leta 1934 se je rodil ameriški astronom in pisatelj Carl Sagan.
Leta 1961 je Američan Neil A. Armstrong postavil hitrostni svetovni rekord v letenju z letalom. Z X-15 je letel 6.587 kilometrov na uro.
Leta 1985 je Sovjet Gari Kasparov postal najmlajši šahovski svetovni prvak v zgodovini. V Moskvi je ugnal sodržavljana Anatolija Karpova, star je bil 22 let in 210 dni.
