Četrtek, 23. 2. 2017, 3.13
6 let, 6 mesecev
NA DANAŠNJI DAN
To je najpomembnejša knjiga v zgodovini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,28
Na današnji dan leta 1455 je v Mainzu v Nemčiji luč sveta zagledala prva tiskana knjiga – Gutenbergova Biblija. To je bil začetek slovitega razmaha tiska v Evropi.
Leta 1455 je Johannesa Gutenberga, ki je od leta 1439 razvijal tisk, tožil njegov poslovni partner Johann Fust in zahteval vračilo denarja, ki mu ga je posodil za tiskanje knjige. Bil je uspešen, zato je Gutenberg bankrotiral.
Pozneje je Gutenberg ustanovil še eno tiskarno, nove tiskarne so ustanavljali tudi drugi tiskarji. Tiskarstvo se je zelo hitro razmahnilo po Nemčiji in nato po vsej zahodni Evropi. Tisk je med drugim v 16. stoletju pomagal pri hitrem širjenju protestantskih idej ter okrepil razvoj znanosti in izobraževanja.
Smrt Janeza Drnovška
Na današnji dan leta 2008 je umrl nekdanji predsednik države in dolgoletni slovenski premier Janez Drnovšek. Bil je ena od osrednjih političnih osebnosti slovenske tranzicije.
Leta 1950 rojeni Drnovšek je postal znan širši javnosti šele leta 1989, ko je kandidiral za slovenskega člana jugoslovanskega zveznega predsedstva. Bil je uspešen, saj je 2. aprila 1989 v zadnjem krogu volitev premagal Marka Bulca, ki je bil nekakšen neuraden glavni kandidat slovenske partije.
Janez Drnovšek (1950–2008)
Premier v letih 1992–2002
Po razpadu Jugoslavije se je Drnovšek vrnil v Slovenijo in postal predsednik Liberalnodemokratske stranke (LDS). Maja 1992 je prvič postal slovenski premier. Razen nekaj mesecev leta 2000, ko je bil na tem položaju Andrej Bajuk, je Drnovšek slovensko vlado vodil do leta 2002.
Leta 2002 so ga izvolili za slovenskega predsednika. Za drugi mandat zaradi bolezni ni kandidiral. Zadnje mesece svojega življenja je posvetil novoustanovljenemu Gibanju za pravičnost in razvoj ter pisanju knjig.
Imenovanje nadškofa Šuštarja
Današnji dan je zelo povezan še z eno osebnostjo, ki je tudi zaznamovala čas slovenskega osamosvajanja. Triindvajsetega februarja 1980 je bil namreč za ljubljanskega nadškofa in metropolita imenovan Alojzij Šuštar.
Zbor za ustavo
Na današnji dan leta 1989 so Slovenska demokratična zveza (SDZ), Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), ZSMS, Društvo slovenskih pisateljev (DSP), Slovensko sociološko društvo in Odbor za varstvo človekovih pravic ustanovili Zbor za ustavo.
Ta je pripravil gradivo za novo, demokratično slovensko ustavo. Gradivo je bilo temelj slovenske ustave, ki je bila sprejeta 23. decembra 1991.
Nemški pisatelj
Na današnji dan leta 1899 se je rodil nemški pisatelj Erich Kästner. Njegovi najbolj znani deli sta Erik in detektivi ter Dvojčici.
Napovednik za film Past za starše, ki temelji na Kästnerjevem romanu Dvojčici:
Ameriški drsalec slovenskih korenin
Na današnji dan leta 1980 je ameriški hitrostni drsalec Eric Heiden, ki ima tudi slovenske korenine, na zimskih olimpijskih igrah v Lake Placidu osvojil peto zlato medaljo in postal prvi hitrostni drsalec, ki je na enih olimpijskih igrah dobil vseh pet disciplin (500, 1.000, 1.500, 5.000 in 10.000 metrov).
Bitka za Alamo
Na današnji dan leta 1836 so Mehičani začeli obleganje teksaške trdnjave Alamo. Na strani Teksašanov se je med drugim bojeval tudi legendarni ameriški junak Davy Crockett.
Vsi branilci trdnjave so na koncu umrli. Kljub temu je Teksas, ki je bil prej del Mehike oziroma španska kolonija, istega leta postal neodvisna država.
Napovednik za filma Alamo:
Teksas se je leta 1845 sam odpovedal neodvisnosti, saj se je priključil ZDA. Leta 1846 je zato izbruhnila ameriško-mehiška vojna, v kateri so zmagali Američani.
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan
Leta 303 je rimski cesar Dioklecijan izdal odlok, v katerem je zaukazal uničenje krščanskih cerkva, prepoved bogoslužja in zažig svetih spisov. Preganjanje kristjanov je trajalo osem let.
Leta 532 je bizantinski cesar Justinijan zaukazal gradnjo katedrale v Konstantinoplu – ta je dobila ime Hagia Sophia. Bila je sedež konstantinopelskega patriarha. Ko so muslimanski Turki v 15. stoletju zavzeli Konstantinopel, so to najbolj znano pravoslavno cerkev spremenili v mošejo.
Leta 1443 se je rodil ogrski kralj Matyas Hunyadi, v slovenskih pravljicah znan kot Kralj Matjaž.
Leta 1743 se je rodil Mayer Amschel Rothschild, začetnik slavne bankirske dinastije.
Leta 1840 se je rodil avstrijski ekonomist Carl Menger, utemeljitelj avstrijske ekonomske šole.
Leta 1859 se je rodil slovenski pisec, filozof in duhovnik Frančišek Lampe.
Leta 1878 se je rodil ruski slikar Kazimir Malevič.
Leta 1903 je Kuba ZDA za vedno dala v najem zaliv Guantanamo.
Leta 1919 je Benito Mussolini ustanovil Fašistično stranko Italije.
Leta 1942 so italijanski okupatorji Ljubljano obdali z bodečo žico.
Leta 1988 je slovenski skakalec Matjaž Debelak na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju na veliki skakalnici osvojil bronasto medaljo.
Leta 1998 je Osama bin Laden, ustanovitelj teroristične organizacije Al Kaida, Zahodu napovedal džihad.
