Sreda, 28. 6. 2017, 2.00
6 let, 7 mesecev
NA DANAŠNJI DAN
To je najbolj usoden atentat v zgodovini človeštva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,50
1
Na današnji dan leta 1914 je srbski nacionalist Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika in nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo.
"Zofija, Zofija, nikar ne umri! Ostani živa zaradi najinih otrok!" naj bi bile ene od zadnjih besed umirajočega avstrijskega prestolonaslednika. A zaman, nesrečna Zofija je takoj podlegla strelom.
Zadnje besede nadvojvode Franca Ferdinanda
Na vprašanje enega od spremljevalcev v koloni vozil, ali ga zelo boli, je prestolonaslednik še odgovoril: "Ne, saj ni nič." To naj bi bile njegove zadnje besede, četrt ure pozneje je izdihnil. Umrli par je za sabo pustil tri otroke: 13-letno Zofijo, 11-letnega Maksimilijana in desetletnega Ernsta.
Najbolj usoden atentat v zgodovini
Atentat na Franca Ferdinanda 28. junija 1914 je najbolj usoden atentat v zgodovini Evrope, saj je staro celino pahnil v prvo svetovno vojno, ki je odnesla več kot 16 milijonov človeških življenj.
Franc Ferdinand je veljal je za prijatelja Slovanov, med slovanskim narodi je zlasti cenil Slovence, Hrvate in Slovake, slabše mnenje je imel o Čehih in predvsem o Poljakih.
Člani njegovega kroga zaupnikov, s katerimi se je srečeval na dvorcu Belvedere (zato se je imenoval tudi belvederski krog), so bili tudi Slovenci: pred prvo svetovno vojno najvplivnejši slovenski politik Ivan Šusteršič (SLS), štajerski pravnik Ivan Žolger (ta naj bi celo postal vodja nadvojvodovega kabineta) in strokovnjak za obrambna vprašanja Josip Pogačnik, po prvi svetovni vojni predsednik prve slovenske vlade.
Slovenec oziroma slovensko govoreči je bil tudi Anton Haus, poveljnik cesarsko-kraljeve mornarice. Glavni prestolonaslednikov arhitekt je bil Maks Fabiani, ki se je rodil na Krasu. Če bi Franc Ferdinand postal cesar, bi Fabiani postal glavni arhitekt v cesarstvu.
Slovenec Ivan Avguštin Žibert pa je bil med letoma 1904 in 1913 osebni spovednik Zofije Hohenburške.
Srbi, Madžari in Italijani veseli ...
Prestolonaslednikovo smrt so različni narodi sprejeli različno. V Srbiji so si ob njegovi smrti oddahnili, saj je bila s tem odstranjena največja ovira za načrte o t. i. Veliki Srbiji.
Zadovoljstva niso mogli skrivati niti Madžari, ki so jim šli na živce načrti Franca Ferdinanda o federalizaciji države, veseli so bili tudi v Italiji, kjer je neki novinar v članku celo zapisal besede "Grazie Serbia" (sl. "Hvala, Srbija").
Zemljevid Velike Avstrije - zvezne države, ki je bila cilj nadvojvode Franca Ferdinanda.
... Slovenci, Hrvati in Romuni žalostni
Prav nasprotno je bilo med drugim v Romuniji in na Hrvaškem, kjer so v saboru poslanci vzklikali "Vratite nam Franju Ferdinanda!" (sl. "Vrnite nam Franca Ferdinanda!").
Prestolonaslednikovo smrt je kot nacionalno tragedijo sprejela tudi velika večina Slovencev (manj so žalovali za njim liberalci in protimonarhistično usmerjeni socialdemokrati). Kot pričajo razni spomini, so ob novici o prestolonaslednikovi smrti po licih tekle tudi solze (vir: Andrej Rahten, Prestolonaslednikova smrt).
Gavrilo Princip (na sredini, nad njegovo glavo je številka ena) po aretaciji. Na fotografiji sta še dva njegova sodelavca iz organizacije Mlada Bosna, Nedeljko Čabrinović in Danilo Ilić.
Franca Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo je umoril mladi Gavrilo Princip, član organizacije Mlada Bosna, ki je bila povezana s srbsko teroristično organizacijo Črna roka. Ta je med drugim leta 1903 kruto umorila proavstrijskega srbskega kralja Aleksandra Obrenovića in njegovo ženo Drago. Princip je bolehal za jetiko, ki je bila takrat neozdravljiva in smrtonosna bolezen. Umrl je v zaporu leta 1918.
Kako je Evropa leta 1914 zgrmela v prvo svetovno vojno (časovnica):
- 28. junij: atentat v Sarajevu
- 23. julij: Avstro-Ogrska postavi Srbiji ultimat
- 28. julij: Avstro-Ogrska napove vojno Srbiji: to je začetek prve svetovne vojne
- 1. avgust: avstro-ogrska zaveznica Nemčija napove vojno Rusiji, ki je mobilizirala svoje sile, da bi priskočila na pomoč Srbiji
- 3. avgust: Nemčija napove vojno srbski in ruski zaveznici Franciji
- 4. avgust: Velika Britanija napove vojno Nemčiji, ker je nemška vojska vdrla v nevtralno Belgijo, da bi skozi to državo napadla Francijo
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
Leta 1389 so v bitki na Kosovem polju Turki premagali srbsko vojsko.
Leta 1577 se je rodil znameniti flamski slikar Peter Paul Rubens.
Leta 1586 je v Derendingenu umrl oče slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar.
Leta 1712 se je rodil filozof Jean-Jacques Rousseau.
Leta 1846 je Adolphe Sax patentiral saksofon.
Leta 1881 je bilo podpisano tajno avstrijsko-srbsko zavezništvo. Avstro-Ogrska je bila pokroviteljica Srbije vse do leta 1903.
Leta 1894 so v ZDA za praznik dela razglasili prvi ponedeljek v septembru.
Leta 1919 je bila podpisana versajska pogodba med v prvi svetovni vojni zmagovito antanto in poraženo Nemčijo.
Leta 1921 je bila sprejeta centralistična in unitaristična vidovdanska ustava - prva ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS).
Leta 1926 je nastal Mercedes-Benz oziroma Daimler-Benz. Gottlieb Daimler in Karl Benz sta namreč združila svoji podjetji v eno samo.
Leta 1926 se je rodil ameriški igralec in režiser Mel Brooks.
Leta 1948 se je rodila ameriška igralka Kathy Bates.
Leta 1948 je bila objavljena resolucija Informbiroja, s katero je Stalin Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) izključil iz omenjene organizacije, ki je združevala komunistične stranke.
Leta 1950 so severnokorejske čete zasedle južnokorejsko prestolnico Seul. Mesto so pozneje osvobodile čete Združenih narodov na čelu z Američani.
Leta 1966 se je rodil ameriški igralec John Cusack.
Leta 1971 se je rodil francoski nogometni vratar Fabien Barthez.
Leta 1971 se je rodil ameriški podjetnik kanadsko-južnoafriških korenin Elon Musk.
Leta 1989 je srbski voditelj Slobodan Milošević na shodu na Gazimestanu ob 600. obletnici kosovske bitke napovedal nove vojne na Balkanu.
Leta 1997 je v boksarskem dvoboju za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji po verziji WBA Mike Tyson svojega nasprotnika Evandra Holyfielda dvakrat ugriznil v uho, zaradi česar je bil diskvalificiran.
Leta 2013 je škof slovenskih evangeličanov postal Geza Filo. Evangeličane je pred tem 18 let vodil Geza Erniša.
1