Petek, 24. 2. 2017, 3.03
6 let, 6 mesecev
NA DANAŠNJI DAN
To je bil nemški kancler slovenskih korenin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,15
Na današnji dan 1831 se je rodil Leo von Caprivi, nemški kancler, ki je bil delno slovenskega rodu.
Caprivi je bil edini državnik v zgodovini, ki je bil delno slovenskega rodu in se je povzpel na čelo kakšne velesile. Nemški kancler je bil med letoma 1890 in 1894.
Kranjska Kopriva
Grof Leo von Caprivi oziroma izvirno Georg Leo Graf von Caprivi de Caprera de Montecuccoli se je rodil 24. februarja 1831 v takratnem Charlottenburgu, mestu v Brandenburgu, ki je zdaj del Berlina.
Izvirni priimek družine von Caprivi je bil Kopriva. Izvirali so s Kranjskega, iz kraja Koprivnik na Kočevskem. Prvi njegov znani prednik je Andrej Kopriva, za katerega je znano, da je umrl okoli leta 1570.
Plemiški naslov
V 17. stoletju, med avstrijsko-turškimi vojnami, je bila družina Kopriva/Caprivi povzdignjena v plemiški stan, pozneje se je odselila iz Kranjske v Šlezijo.
Kot mladenič je Leo vstopil v prusko vojsko in se kot častnik bojeval v treh vojnah: z Dansko leta 1864, Avstrijo leta 1866 in Francijo v letih 1870/1871. V pruski vojski je dosegel čin generalmajorja.
Von Caprivi je na položaju nemškega kanclerja zamenjal slovitega železnega kanclerja Otta von Bismarcka (na fotografiji).
Von Caprivi stopi v Bismarckove čevlje
Leta 1890 je po prepiru s cesarjem Viljemom II. odstopil dolgoletni nemški kancler Otto von Bismarck, imenovan tudi železni kancler. Bismarcka je na kanclerskem položaju nasledil prav Caprivi.
Ta je odpravil Bismarckovo vojaško, gospodarsko in ideološko sodelovanje z Rusijo ter se bolj približal Veliki Britaniji. Na notranjepolitičnem področju je dosegel spravo s socialdemokrati.
Razrešitev s položaja kanclerja
Sčasoma je zaradi svoje politike dobil veliko nasprotnikov. Nazadnje ga je cesar oktobra 1894 razrešil s kanclerskega položaja. Umrl je 6. februarja 1899.
Po Capriviju se imenuje tudi Caprivijev pas, del Namibije, nekdanje nemške kolonije.
Celibat
Na današnji dan leta 1075 je papež Gregor VII. izdal odlok, v katerem je poročenim duhovnikom ali duhovnikom, ki so imeli ljubice, prepovedal opravljanje bogoslužja.
Na prvem lateranskem koncilu leta 1123 je bil celibat, torej prepoved poroke, dokončno zaukazan vsem duhovnikom v zahodnem krščanstvu.
Drugače od katoliških duhovnikov so se lahko pravoslavni duhovniki oziroma duhovniki v vzhodnem krščanstvu še naprej poročali. Pri njih je bila prepoved poroke zaukazana le menihom. Pravico do poroke imajo tudi protestantski duhovniki.
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan
Steve Jobs
Leta 1582 je papež Gregor XIII. podpisal bulo Inter Gravissimas, s katero je spremenil koledar. Namesto julijanskega koledarja je začel veljati gregorijanski koledar, ki se je v poznejših stoletjih razširil po vsem svetu.
Leta 1786 se je rodil nemški narodopisec Wilhelm Grimm, ki je skupaj s svojim bratom Jacobom zbiral ljudske pravljice. To so znane Grimmove pravljice.
Leta 1882 je nemški zdravnik Robert Koch objavil, da je odkril povzročitelja jetike oziroma tuberkoloze – bakterije.
Leta 1903 se je rodil slovenski pisatelj Vladimir Bartol, najbolj znan po svojem romanu Alamut.
Leta 1918 je Estonija razglasila neodvisnost od carske Rusije.
Leta 1920 se je Nemška delavska stranka preimenovala v Nacionalsocialistično nemško delavsko stranko (nemška kratica: NSDAP). Pripadnikom te stranke so na kratko rekli nacisti (okrajšava oznake nacionalsocialisti). Leta 1921 je vodja nacistov postal Adolf Hitler.
Leta 1938 je zobna ščetka, ki je imela ščetine, narejene iz najlona, postala prvi tržni izdelek iz tega materiala, ki so ga začeli množično prodajati.
Leta 1955 se je rodil Steve Jobs, soustanovitelj podjetja Apple.
Leta 1955 se je rodil francoski voznik formule ena Alain Prost.
Leta 1961 je skakalec Jože Šlibar postal prvi Slovenec, ki je v smučarskih skokih postavil svetovni rekord. V Oberstdorfu je 27-letni študent gozdarstva skočil 141 metrov, s čimer je za dva metra popravil kar deset let star rekordni dosežek Finca Tauna Luira.
Leta 1981 je Buckinghamska palača objavila novico o zaroki med valižanskim princem Charlesom in Diano Spencer.
Leta 1988 so slovenski skakalci v postavi Primož Ulaga, Miran Tepeš, Matjaž Debelak in Matjaž Zupan na olimpijskih igrah v Calgaryju osvojili srebrno medaljo na ekipni tekmi. Najboljši so bili Finci.
Leta 1989 je iranski islamski verski voditelj ajatola Homeini ponudil takratnih tri milijone ameriških dolarjev tistemu, ki bo umoril pisatelja Salmana Rushdieja, ki je napisal za Homeinija in islamske fundamentaliste sporno knjigo Satanski stihi.
Leta 2008 je zdaj že pokojni kubanski komunistični diktator Fidel Castro zaradi starosti in bolezni tudi uradno prepustil oblast mlajšemu bratu Raulu.
Leta 2011 je ameriška vesoljska agencija Nasa v vesolje poslala zadnji space shuttle pred ukinitvijo programa.
