Prvi Slovenci, ki so izstopili iz Jugoslavije

Na današnji dan leta 1872 je v Ljubljani 52 književnikov na pobudo Davorina Trstenjaka in pod vodstvom Josipa Vošnjaka ustanovilo Društvo slovenskih pisateljev.

Slovenski pisatelji so imeli v 80. letih tudi pomembno vlogo pri slovenski pomladi in demokratizaciji Slovenije. Na fotografiji: predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo in pesnik Veno Taufer leta 1988 protestirata pred vojaškim sodiščem na Roški,  kjer so sodili Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu.

Slovenski pisatelji so imeli v 80. letih tudi pomembno vlogo pri slovenski pomladi in demokratizaciji Slovenije. Na fotografiji: predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo in pesnik Veno Taufer leta 1988 protestirata pred vojaškim sodiščem na Roški, kjer so sodili Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu. Foto: Tone Stojko

Društvo slovenskih pisateljev, ki mu je predsedoval Trstenjak, je kmalu zamrlo. Leta 1885 je bilo ustanovljeno Pisateljsko podporno društvo, ki ga je vodil Vošnjak. 

Pisatelji proti utapljanju Slovencev v srbohrvaško govorečem jugoslovanskem narodu

Med prvo svetovno vojno, leta 1915, je Vošnjakovo društvo avstrijska oblast razpustila. Po prvi svetovni vojni je bilo ustanovljeno Društvo slovenskih leposlovcev (pozneje književnikov), ki se je leta 1968 preimenovalo v Društvo slovenskih pisateljev (DSP).

Od leta 1945 je DSP delovalo znotraj Zveze književnikov Jugoslavije. DSP oziroma slovenski pisatelji in pesniki so bili v prvih vrstah proti poskusom odprave slovenskega naroda oziroma poskusom oblikovanja srbohrvaško govorečega jugoslovanskega naroda, ki so se pojavljali v 80. letih prejšnjega stoletja.

Pisatelji izstopijo iz jugoslovanske krovne zveze

DSP je bilo tudi prvo društvo in pomembna civilnodružbena organizacija, ki je naredila križ čez Jugoslavijo. Že februarja 1990 je DSP, ki ga je takrat vodil Rudi Šeligo, zapustilo Zvezo književnikov Jugoslavije. Ta poteza DSP je bila predhodnica slovenskega osamosvajanja.

Odilo Globocnik

Na današnji dan leta 1904 se je v Trstu rodil zloglasni nacistični veljak Odilo Globocnik. Kot pove že priimek, je imel Globocnik tudi slovenske korenine.

Njegov oče je bil Franc Globočnik oziroma Franz Globocnik ali tudi Franz Globotschnigg iz Tržiča. Bil je avstrijski častnik, ki je med drugim služboval v Trstu. Globocnikova mama je bila češko-nemškega rodu, izvirala pa je iz banatskega mesta Vršac.

Odilo Globocnik proti Maistrovim borcem

Odilo Globocnik je bil vzgojen kot Nemec. Po prvi svetovni vojni in razpadu Habsburške monarhije so se Globocniki preselili na avstrijsko Koroško. Mladi Odilo se je tudi kot najstnik boril na avstrijski strani proti slovenskim Maistrovim prostovoljcem v bojih na južnem Koroškem.

V času druge svetovne vojne je bil Odilo Globocnik, ki je bil znan po vzdevku Globus, eden od najtesnejših sodelavcev esesovskega veljaka Adolfa Eichmanna in je sodeloval pri pomorih Judov. Umrl je maja 1945, ko je naredil samomor v britanskem ujetništvu.

Hollywoodska legenda

Na današnji dan leta 1915 se je rodil igralec Anthony Quinn

Odlomek iz filma Grk Zorba:

Ameriški pevec

Na današnji dan leta 1947 se je rodil ameriški pevec Iggy Pop.

Ameriška igralka

Na današnji dan leta 1958 se je rodila ameriška igralka Andie MacDowell.

Odlomek iz filma Štiri poroke in pogreb:

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Leta 753 pred našim štetjem sta po rimskem izročilu dvojčka Romul in Rem ustanovila mesto Rim.  
Leta 1519 se je španski konkvistador Hernan Cortez  izkrcal na obali Mehike in začel osvajati azteško cesarstvo. 

Leta 1782 so ustanovili mesto Bangkok

Leta 1802 so savdski vahabiti oplenili šiitsko mesto Karbala v Iraku in pobili na tisoče prebivalcev. 

Leta 1816 se je rodila britanska pisateljica Charlotte Brontë

Leta 1864 se je rodil nemški sociolog Max Weber

Leta 1918 so sestrelili nemškega pilotskega asa v prvi svetovni vojni Manfreda von Richthofna, znanega po vzdevku Rdeči baron. 

Leta 1919 so prebivalci Vinice v Beli krajini odstavili občinski odbor in izvolili svoje republikanske predstavnike. Razglasili so Viniško republiko, ki jo je že čez tri dni uničila vojska. 

Leta 1926 se je rodila zdajšnja britanska kraljica Elizabeta II. 

Leta 1951 se je rodil ameriški igralec Tony Danza

Leta 1960 je Brasilia postalo glavno mesto Brazilije. Prej je bil prestolnica Rio de Janeiro.  

Leta 1967 je grška vojska izvedla državni udar in sedem let vodila Grčijo. 

Leta 1989 so se v Pekingu začeli protesti študentov na Trgu nebeškega miru, ki so bili pozneje zadušeni v krvi.  

Leta 1997 je avstrijski smučarski skakalec Andreas Goldberger v pogovoru za avstrijsko televizijo priznal, da je poskusil kokain.  

Leta 2016 je umrl ameriški glasbenik Prince.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano