Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Ponedeljek,
21. 11. 2016,
3.23

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,10

4

Natisni članek

zgodovina na današnji dan

Ponedeljek, 21. 11. 2016, 3.23

6 let, 6 mesecev

NA DANAŠNJI DAN

Mož, ki je do zdaj Slovencem vladal najdlje

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,10

4

Avstrijski cesar Franc Jožef | Foto commons.wikimedia.org

Foto: commons.wikimedia.org

Na današnji dan leta 1916 je umrl avstrijski cesar Franc Jožef, ki je Habsburški monarhiji, katere del smo bili tudi Slovenci, vladal kar 68 let.

Franc Jožef (nemško: Franz Joseph) se je rodil 18. avgusta 1830 v palači Schönbrunn na Dunaju. Avstrijski cesar je postal leta 1848 in je monarhiji vladal vse do leta 1916.

Evropski vladar z najdaljšim stažem

Skupno je torej vladal 68 let, dlje kot katerikoli evropski monarh do zdaj. Čez pet let lahko ta rekord poruši zdajšnja britanska kraljica Elizabeta II., ki vlada od leta 1952.

Po smrti cesarja Franca Jožefa je avstrijski cesar in ogrski kralj postal njegov pranečak Karel, ki pa je bil tudi zadnji habsburški monarh, saj se je po porazu v prvi svetovni vojni moral posloviti od prestola.

Umori, samomori ...

Življenje cesarja Franca Jožefa je bilo zelo dramatično – na politični in zasebni ravni. Leta 1866 je izgubil vojno s Prusijo, zaradi česar je prevlado v Nemški zvezi dobila protestantska velesila. Zaradi poraza s Prusi je moral prihodnje leto privoliti v dualistični dogovor z Madžari.

Atentat na cesarico Elizabeto. | Foto: commons.wikimedia.org Atentat na cesarico Elizabeto. Foto: commons.wikimedia.org

Leta 1889 je njegov edini sin Rudolf v dvorcu Mayerling naredil samomor skupaj s svojo mlado ljubico Mary Vetsera, leta 1898 pa je italijanski anarhist v Ženevi s pilo zabodel v srce njegovo ženo cesarico Elizabeto, bolj znano po vzdevku Sisi. Nesrečni cesarici ni bilo pomoči.

Sarajevski atentat

Po smrti sina Rudolfa je postal avstrijski prestolonaslednik njegov nečak Franc Ferdinand, tega je leta 1914 v Sarajevu umoril srbski nacionalist Gavrilo Princip. Mesec po atentatu je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji, kar je bil začetek krvave prve svetovne vojne, ki je bila usodna za Podonavsko monarhijo.

Povabilo v Nato

Na današnji dan leta 2002 so Bolgarijo, Estonijo, Litvo, Latvijo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo povabili v zvezo Nato.

Majdanska revolucija

Na današnji dan leta 2013 so v Kijevu na Trgu Majdan izbruhnili protesti proti ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču, ker je ta zaviral približevanje države EU. 

Majdanska revolucija je bila upor Ukrajincev proti Putinovi Rusiji. | Foto: Reuters Majdanska revolucija je bila upor Ukrajincev proti Putinovi Rusiji. Foto: Reuters

To je bil začetek Majdanske revolucije, ki se je končala s strmoglavljenjem proruskega predsednika Janukoviča. Po padcu Putinovega zaveznika sta sledili ruska zasedba Krima in odcepitev proruskih vzhodnih regij od Ukrajine.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Ladja Mayflower | Foto: commons.wikimedia.org Ladja Mayflower Foto: commons.wikimedia.org Leta 1620 je pri Cape Codu v današnjih Združenih državah Amerike pristala ladja Mayflower, na kateri so bili angleški naseljenci. 

Leta 1694 se je rodil francoski pisatelj in filozof  Voltaire. Njegovo pravo ime je bilo Francois-Marie Arouet. 

Leta 1783 se je v Parizu s tal dvignil prvi balon na topli zrak s človeško posadko. Polet je trajal 25 minut, balon pa se je dvignil do sto metrov visoko.  

Leta 1877 je ameriški izumitelj Thomas Edison v javnosti prvič predstavil fonograf, predhodnik gramofona.  

Leta 1888 so v Angliji določili, kako se podelijo točke na nogometni tekmi. Zmagovalec dobi dve točki, poraženec nič, ob remiju pa ekipi dobita vsaka po točko. Vse stoletje je veljal ta sistem, nato pa so ga spremenili v sistem 3-1-0. 

Leta 1920 je v Dublinu na tako imenovano krvavo nedeljo umrlo 31 ljudi. Krvava nedelja se je začela, ko je IRA likvidirala 11 britanskih tajnih agentov, maščevalni Britanci pa so pozneje med drugim na stadionu med tekmo keltskega nogometa ustrelili 14 civilistov. 

Leta 1930 se je rodil slovenski pisatelj Marjan Rožanc.  

Leta 1938 je nacistična Nemčija zasedla Sudete

Leta 1945 se je rodila ameriška igralka Goldie Hawn

Leta 1969 je bila vzpostavljena prva povezava do drugega računalnika prek arpaneta, predhodnika interneta. 

Leta 1974 je IRA v bombnem napadu v nekem pubu v Birminghamu ubila 21 ljudi. 

Leta 1979 so islamistični pakistanski študenti zaradi lažne vesti, da so Američani bombardirali Meko, napadli ameriško veleposlaništvo v Islamabadu in zanetili požar, v katerem so umrli štirje Američani.

Leta 1995 je bil parafiran Daytonski sporazum, ki je končal državljansko vojno v BiH. Sporazum so slovesno podpisali 14. decembra v Parizu. 

Leta 2006 so v Bejrutu umorili krščanskega protisirskega politika Pierra Gemayela.

Ne spreglejte