Ponedeljek, 17. 10. 2016, 6.55
6 let, 7 mesecev
NA DANAŠNJI DAN
Kako se je Jugoslavija s čudaškimi ukrepi skušala izogniti agoniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,15
1
Na današnji dan leta 1982 je jugoslovanska vlada uvedla depozit za prehod državne meje, s katerimi je skušala preprečiti odtekanje deviz v tujino.
Depozit za prehod državne meje je pomenil, da je vsak državljan ob prestopu meje plačal takso, ki so mu jo vrnili po enem letu. Depozit ob prehodu državne meje je veljal do leta 1984.
Jugoslavija najema posojila
Uvedba depozita je bil eden od neuspešnih ukrepov, s katerimi je skušala jugoslovanska komunistična oblast preprečiti gospodarsko agonijo, v kateri se je država znašla v 80. letih prejšnjega stoletja.
Jugoslavija je v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so bile obrestne mere nizke, najemala posojila od zahodnih bank. To je bila tako imenovana reciklaža naftnih dolarjev: zaradi naraščanja cen nafte po prvi naftni krizi leta 1973 so zalivske arabske države imele veliko denarja, ki so ga nalagale v zahodne banke, te pa so ga posojale naprej – tudi Jugoslaviji.
Dražja posojila, dražji dolg, dražji uvoz, dražja nafta
Toda z dvigom obrestnih mer v 80. letih se je posojanje podražilo, poleg tega je po letu 1979 zaradi druge naftne krize, ki jo je povzročila islamska revolucija v Iranu, narasla tudi cena nafte.
To je pomenilo, da se je država, kot je bila Jugoslavija, vse težje in dražje zadolževala, v primeru razvrednotenja svoje valute pa se je podražil tudi dolg, ki ga je imela v dolarju. Poleg tega je morala veliko več dolarjev kot pred letom 1979 porabiti za nakup nafte na svetovnem trgu. Zaradi pomanjkanja nafte je Jugoslavija tudi uvedla bencinski bone in sistem par – nepar.
Razpad Jugoslavije
Dvig obrestnih mer in cen nafte na svetovnem trgu je Jugoslavijo, ki je imela zaostalo in nekonkurenčno gospodarstvo, pahnilo v agonijo, ki se je končala z razpadom države.
Avtor Supermana
Na današnji dan leta 1914 se je v Clevelandu rodil ameriški stripovski scenarist Jerry Siegel. Ta je skupaj s svojim someščanom, risarjem Joejem Shusterjem, ustvaril lik superheroja – Supermana.
Jerry Siegel in Joe Shuster, dva judovska najstnika iz Clevelanda, sta si izmislila stripovskega junaka Supermana. Navdih zanj je bil nadčlovek (ang. Superman) nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja.
V prvi različici iz leta 1933 je bil Superman zlobnež, ki je imel telepatske sposobnosti, od leta 1938 pa sta ustvarjala stripovskega Supermana, kot ga poznamo danes: dobrega superjunaka, ki je prišel na Zemljo s planeta Kripton.
Superman je bil najprej negativec.
Napovednik filma Jekleni mož:
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
Rita Hayworth
Leta 1570 je bil objavljen razglas o vinskem davku, ki je prvi uradni dokument v slovenščini.
Leta 1806 so uporniki umorili voditelja Haitija Jean-Jacquesa Dessalinesa. Ta je leta 1804 razglasil neodvisnost Haitija od Francije in izvršil pokol vseh belcev v državi.
Leta 1918 se je rodila Margarita Carmen Cansino, ki je zaslovela kot hollywoodska igralka Rita Hayworth.
Leta 1915 se je rodil ameriški dramatik Arthur Miller.
Leta 1931 so v ZDA zloglasnega gangsterja Ala Capona zaradi utaje davkov obsodili na enajstletno zaporno kazen.
Leta 1920 se je rodil ameriški igralec Montgomery Clift.
Leta 1946 se je rodil poljski protikomunistični oporečnik Adam Michnik.
Leta 1956 so v Veliki Britaniji odprli prvo komercialno jedrsko elektrarno.
Leta 1972 se je rodil ameriški raper Eminem.
Leta 1979 je Mati Tereza dobila Nobelovo nagrado za mir.
Leta 1979 se je rodil finski voznik formule ena Kimi Räikkönen.
Leta 1989 so v komunistični Vzhodni Nemčiji z oblasti odstavili partijskega trdorokca Ericha Honeckerja.
1