Torek, 27. 9. 2016, 4.03
6 let, 6 mesecev
NA DANAŠNJI DAN
Kako je Nemčija skušala osvojiti svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,65
Na današnji dan leta 1940 so Nemčija, Italija in Japonska v Berlinu podpisale trojni pakt.
Trojni pakt je združil tri sile, ki so hotele z vojaško močjo ustvariti velike imperije: nemškega v Evropi, italijanskega v Sredozemlju in japonskega v Aziji. Trojnemu paktu, ki je znan tudi kot Berlinski pakt, so se pridružile nekatere evropske države: Madžarska, Romunija, Bolgarija in Slovaška.
Jugoslaviji in trojni pakt
25. marca 1941 je k trojnemu paktu pristopila tudi Kraljevina Jugoslavija. Ta pristop je v Jugoslaviji sprožil številne proteste, jugoslovanski vojaški častniki, povezani z britansko obveščevalno službo, pa so izvedli vojaški udar. Vodja nacistične Nemčije Adolf Hitler je s svojimi zavezniki zato 6. januarja 1941 napadel Jugoslavijo in jo razkosal.
Trojni pakt se je formalno končal 8. septembra 1943, ko je kapitulirala Italija, ena od treh ustanovnih podpisnic. Trojni pakt je bil obrambna zveza, kar pomeni, da je podpisnice zavezoval, da pomagajo članici pakta v primeru napada države nečlanice nanjo. Ni pa zavezoval članice pakta, da pomagajo državi članici, ki je napadla državo nečlanico.
Adolf Hitler je 11. decembra 1941 presenetljivo napovedal vojno ZDA, čeprav ga trojni pakt k temu ni zavezoval.
Zakaj je Hitler napovedal vojno ZDA?
Zato Japonski na primer ni bilo treba napovedati vojne Sovjetski zvezi, ki jo je Nemčija napadla 22. junija 1941. Kljub temu je Hitler 11. decembra 1941 napovedal vojno ZDA, potem ko je Japonska 7. decembra napadla Pearl Harbour in napovedala vojno ZDA, čeprav ga trojni pakt k temu ni zavezoval.
Kot je dejal tedanji britanski premier Winston Churchill, je bila Hitlerjeva napoved vojne ZDA nerazumno dejanje, ki pa je rešilo Veliko Britanijo in Evropo, saj so ZDA svoje ogromne vojaške vire usmerile tudi v boj proti nacistični Nemčiji. Churchill se je namreč bal, da se bodo ZDA po napadu na Pearl Harbour osredotočile zgolj na vojno proti Japonski v Tihem oceanu.
Slovenska ustavna dopolnila iz leta 1989
Na današnji dan leta 1989 je slovenska skupščina sprejela ustavna dopolnila. Ta so med drugim omogočila formalno uvedbo večstrankarskega sistema v Sloveniji (dejansko je z ustanavljanjem političnih zvez v Sloveniji, te so nastajale od maja 1988, že obstajal večstrankarski sistem) ter razpis večstrankarskih volitev spomladi 1990.
Ustavna dopolnila so tudi določala, da v Sloveniji nihče ne more razglasiti izrednih razmer brez soglasja skupščine in da je pravica slovenskega naroda do samoodločbe trajna in neodtujljiva.
Kocbekovo približevanje komunistom
Edvard Kocbek
Na današnji dan leta 1904 se je rodil slovenski politik, pesnik in pisatelj Edvard Kocbek. Ta je bil pripadnik levega, krščansko-socialističnega krila katoliškega gibanja, ki se je v drugi polovici trideset let prejšnjega stoletja vse bolj približevalo komunistom.
Krščanski socialisti, ki sta jih vodila Kocbek in Tone Fajfar, so tako sodelovali s komunisti v Društvu prijateljev Sovjetske zveze, ki je predhodnik Protiimperialistične oziroma Osvobodilne fronte.
Kocbekov spor s komunisti
Po drugi svetovni vojni se je Kocbek vse bolj oddaljeval od komunistov, zato so ga ti v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja odstranili s političnega prizorišča in za nekaj let tudi iz javnega življenja.
Bil je prisilno upokojen ter do svoje smrti 3. novembra 1981 politično nadzorovan s pomočjo Udbe. Leta 1975 je imel Kocbek odmeven intervju v tržaški reviji Zaliv, v katerem je spregovoril o pobojih po drugi svetovni vojni.
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
Ameriška igralka Gwyneth Paltrow.
Leta 1529 so Turki pod poveljstvom sultana Sulejmana Veličastnega prvič oblegali Dunaj, a so se morali po nekaj tednih umakniti.
Leta 1590 je umrl papež italijanskega rodu Urban VII., ki je papeževal le trinajst dni, kar je najkrajše obdobje v zgodovini. Še krajši papeški mandat je imel Štefan II., ki je leta 752 umrl po treh dneh, vendar so ga po letu 1959 umaknili z vatikanske uradne liste papežev.
Leta 1821 je Mehika postala neodvisna od Španije.
Leta 1825 je v Veliki Britaniji začel voziti prvi vlak, ki ga je vlekla parna lokomotiva.
Leta 1951 se je rodil ameriški glasbenik Marvin Lee Aday, bolj znan kot Meat Loaf.
Leta 1960 se je rodil igralec Jean-Marc Barr, najbolj znan po vlogi v filmu Velika modrina.
Leta 1972 se je rodila ameriška igralka Gwyneth Paltrow.
Leta 1976 se je rodil italijanski nogometaš Francesco Totti.
Leta 1984 se je rodila kanadska pevka Avril Lavigne.
