Kako je Evropo zajel val revolucij

Leto 1848 v zgodovinopisju velja za revolucionarno leto. Val revolucij, ki so zajele skoraj vso staro celino, se je začel februarja 1848 v Franciji. 

Pomlad narodov v Habsburški monarhiji

Pozneje so revolucionarni valovi pljusknili tudi v Habsburško monarhijo (del te smo bili tudi Slovenci), na Dansko, Nizozemsko, Švedsko in v Rusijo, Belgijo, Italijo …

Za revolucionarno leto 1848 se uporablja tudi oznaka pomlad narodov, saj so številni narodi zahtevali večje pravice in uresničitev svojih nacionalnih ciljev. Na Slovenskem je tako leta 1848 nastal politični program Zedinjene Slovenije.

Zedinjena Slovenija

Ta program je zahteval, da se slovensko narodno ozemlje v okviru Habsburške monarhije združi v eno politično enoto z imenom Kraljevina Slovenija. Ta bi bila še vedno del Habsburške monarhije.

Slovenski narodni buditelji so v času pomladi narodov zahtevali tudi enakopravnost slovenskega jezika v javnosti in nasprotovali temu, da bi bile avstrijske dežele del velike, združene Nemčije.

Francija postane cesarstvo, zlom revolucije v Habsburški monarhiji

Uspeh revolucij je bil samo delen. V Franciji je ustavno monarhijo zamenjala republika, a je bila ta kratkotrajna, saj je predsednik druge francoske republike Ludvik Napoleon Bonaparte, nečak slavnega Napoleona Bonaparta, leta 1851 izvedel državni udar in se razglasil za cesarja Napoleona III. 

Po marčni revoluciji je moral v Avstriji oblast zapustiti knez Metternich, a je Habsburška monarhija kmalu znova postala absolutistična država.

Ni bilo ne Zedinjene Slovenije ne Velike Nemčije

Tudi slovenske zahteve po Zedinjeni Sloveniji niso bile uslišane, a po drugi strani niso ustanovili Velike Nemčije, ki so jo zahtevali nemški nacionalisti. Krvavo je bila zatrta madžarska revolucija, praznih rok so ostali tudi Poljaki, ki so se uprli carski Rusiji.

Prepoved slovenščine

Na današnji dan leta 1922 je tržaško sodišče prepovedalo uporabo slovenščine v svoji ustanovi. Sklep so pozneje uveljavili še v Pulju in Gorici. Oktobra 1925 so odlok zakonsko potrdili in je veljal v vsej Julijski krajini.

Papež Frančišek

Na današnji dan leta 2013 so kardinali na konklavu za novega papeža izvolili argentinskega kardinala Jorgeja Maria Bergoglia. Ta je postal papež Frančišek.

Papež Frančišek je postal prvi papež iz Latinske Amerike. Foto: Reuters

Sovjetska agresija na Finsko

Na današnji dan leta 1940 se je končala sovjetsko-finska zimska vojna, ki se je začela z napadom sovjetske Rdeče armade na Finsko. 

Finci so se srdito upirali agresorjem, ki so želeli zasesti njihovo državo. Finci so ubranili svojo državo, morali pa so se sprijazniti s tem, da so vzhodne dele njihovega ozemlja priključili komunistični Sovjetski zvezi.

Ameriški igralec

Na današnji dan leta 1950 se je rodil ameriški igralec William H. Macy.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Leta 1733 se je rodil angleški fizik, kemik in filozof Joseph Priestley, ki velja za enega od odkriteljev kisika.  

Leta 1741 se je rodil avstrijski cesar Jožef II., ki je nadaljeval razsvetljenske reforme Marije Terezije.  

Leta 1781 je angleški astronom nemškega rodu William Herschel odkril planet Uran.  

Leta 1860 se je rodil avstrijski skladatelj slovenskega rodu Hugo Wolf, ki je veljal za mojstra samospeva.  

Leta 1881 je bil v bombnem atentatu ubit ruski car Aleksander II.  

Leta 1900 so v Franciji omejili delo otrok in žensk na 11 ur dnevno.  

Leta 1911 se je rodil ameriški pisatelj znanstvenofantastičnih del in ustanovitelj scientološke cerkve L. Ron Hubbard.  

Leta 1921 se je Mongolija osamosvojila od Kitajske in razglasila neodvisnost.  

Leta 1979 so države Evropske gospodarske skupnosti uvedle skupno obračunsko denarno enoto ecu, predhodnika evra.