Nedelja, 13. 11. 2016, 3.46
6 let, 6 mesecev
NA DANAŠNJI DAN
Je to najbolj osovražen Slovenec?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,30
2
Na današnji dan leta 1560 se je v protestantski družini v Ljubljani rodil Tomaž Hren, poznejši ljubljanski katoliški škof.
Oče Tomaža Hrena (Thomas Chrön) je bil Lenart Hren (v virih: Lenard Chroen), ugleden ljubljanski meščan, sodnik, župan in poslanec v kranjskem stanovskem deželnem zboru. Pozneje je bil tudi lastnik fužin na Jesenicah.
Tomaža navduši nad katolištvom njegov stric
Mama Tomaža Hrena je bila Uršula Hren (dekliški priimek Žitnik). Za katolištvo je Tomaža Hrena, ki se je od desetega leta šolal v benediktinskem samostanu na Zgornjem Štajerskem, navdušil njegov stric Gašper Žitnik, profesor na dunajski univerzi.
Lenart in Uršula Hren sta imela vsaj štiri otroke in vsi so, tako kot Tomaž Hren, prestopili iz protestantizma oziroma luteranstva v katolištvo. Lenart in Uršula Hren sta navkljub temu ostala protestanta do svoje smrti.
Hren vodi protireformacijsko komisijo
Leta 1598 je nadvojvoda Ferdinand, ki je vladal Notranji Avstriji, kamor so spadale tudi slovenske dežele, Tomaža Hrena imenoval za ljubljanskega knezoškofa, leta 1600 pa za vodjo protireformacijske komisije na Kranjskem.
Lenarta Hrena je za luteranstvo navdušil kranjski Luther - Primož Trubar.
Po določbah augsburškega verskega miru iz leta 1555, ki so ga v Svetem rimskem cesarstvu sklenili katoliki in luteranci, je imel tudi nadvojvoda Ferdinand kot deželni knez pravico, da po načelo cuius regio, eius religio (čigar oblast, tistega vera, op. p.) določil vero svojih podanikov.
Izbira: spreobrnitev ali izselitev
Nadvojvoda Ferdinand kot katoliški deželni knez ni smel na silo spreobrniti protestantov, saj je moral spoštovati svobodo veroizpovedi, lahko pa jim je postavil izbiro: kdor želi živeti v njegovi deželi, mora biti katolik, kdor pa želi ostati protestant, ima pravico do izselitve (ius emigrandi) skupaj s svojim premoženjem.
Načelo cuius regio, eius religio je sprožilo preseljevanje znotraj Svetega rimskega cesarstva (v zgodovinopisju bolj znanega kot Nemško cesarstvo): katoliki so se preseljevali v dežele, kjer je vladal katoliški vladar, protestanti pa v dežele, kjer je vladal protestant.
Trubarja najdeta zavetje v vojvodini Württemberg
Takšen proces se je zgodil tudi z rekatolizacijo slovenskih dežel. Kdor je želel ostati protestant, se je moral izseliti iz katoliških dežel k protestantskemu vladarju. Eno od takšnih protestantskih dežel je bila luteranska vojvodina Württemberg, ki je bila še posebej zanimiva za slovenske protestante, saj je bila najbližja njihovi domovini.
Martin Luther je zahteval, da med Bogom in vernikom ne sme biti posrednika v obliki duhovnika, zato mora kristjan znati sam prebrati Sveto pismo. Med letoma 1522 in 1534 je Luther s sodelavci prevedel Sveto pismo v nemščino (Luthrova Biblija oziroma Luthrovo Sveto pismo). V slovenščino je Novo zavezo iz Luthrove Biblije prevedel Trubar, celotno Sveto pismo pa je v slovenščino iz hebrejščine in grščine ter s pomočjo Luthrove Biblije leta 1584 prevedel Jurij Dalmatin. Ta je Sveto pismo napisal na gradu Turjak.
V Württembergu se je po izgonu iz Ljubljane leta 1564 naselil Primož Trubar, v začetku 17. stoletja, ko je rekatolizacijo po navodilih deželnega kneza Ferdinanda izvajal škof Hren, pa tudi njegov sin Felicijan Trubar, ki se je izselitvi skušal najprej izogniti s skrivanjem.
Luteranstvo je bilo razširjeno med plemstvom in meščani
V slovenskih deželah se je luteranstvo razširilo zlasti med plemstvom in meščanstvom, kmetje, ki so predstavljali veliko večino prebivalstva, so bili veliko bolj zvesti katolištvu.
Hren je zaradi svoje vloge pri pregonu luteranstva iz slovenskih dežel oziroma Kranjske za številne zelo sporna osebnost, še zlasti zato, ker so slovenski protestanti s Primožem Trubarjem na čelu utemeljili slovenski knjižni jezik.
Za katolike apostol Kranjske, za liberalce in levico sporen
Škof Hren je postal sporna osebnost v 19. stoletju. Medtem ko so ga na katoliški strani hvalili kot apostola Kranjske, so mu bili najprej nenaklonjeni liberalci. Odklonilen odnos do Hrena je imel pozneje tudi komunizem. Še zdaj ima veliko Slovencev odklonilen oziroma celo sovražen odnos do Hrena.
Primož Trubar je oče slovenskega knjižnega jezika. Leta 1550 je izdal prvo slovensko tiskano knjigo Katekizem, v katerem je svoje rojake imenoval Slovenci. Katekizem je sicer priročnik o vprašanjih vere. Protestantizem se ni mogel zakoreniniti v slovenskih deželah, ki so spadale v Sveto rimsko cesarstvo, saj so bili Habsburžani zvesti katoliški veri in so v skladu z načelom cuius regio, eius religio lahko pregnali protestante. Kljub odhodu protestantov se je slovenski knjižni jezik tudi po zaslugi Hrena ohranil. Protestantizem se je na Slovenskem ohranil samo v Prekmurju, in sicer zato, ker ni spadal pod Sveto rimsko cesarstvo in je bilo ogrsko protestantsko plemstvo preveč močno.
Še zlasti je Hren osovražen zaradi sežiganja protestantskih knjig. Pri čemer pri teh požigih ni šlo samo za knjige v slovenskem, ampak tudi v nemškem in latinskem jeziku.
Hren spodbuja rabo slovenskega jezika
Hren ni imel sovražnega odnosa do slovenskega jezika, tudi se ni sramoval svojega slovenskega rodu ali bil protislovensko usmerjen, prej nasprotno, luteranstvo je skušal očrniti pri Slovencih kot nemško vero.
Če so protestanti s Trubarjem na čelu širili luteranstvo med Slovenci s pomočjo slovenskih knjig, je Hren slovenščino uporabil kot orodje pri rekatolizaciji: dovolil je uporabo Dalmatinove Biblije in spodbujal izdajanje katoliških knjig v slovenskem jeziku. Tudi sam je tako kot Trubar pridigal v slovenščini.
Napadi, ki so pretresli svet
Na današnji dan leta 2015 so teroristi Islamske država v Parizu v več napadih umorili 130 in ranili več kot 300 ljudi. Teroristi so napadli obiskovalce koncerta v klubu Bataclan, kjer so umorili največ ljudi, in številne kavarne in restavracije. Nekaj napadalcev je skušalo izvesti samomorilske napade tudi na stadionu Stade de France, kjer je potekala nogometna tekma med francosko in nemško reprezentanco, a jim ni uspelo priti na stadion.
Največ mrtvih je bilo med obiskovalci koncerta v pariškem klubu Bataclan, in sicer skoraj sto.
Načrtovalec napadov je bil Abdelhamid Abaaoud, ki je nekaj dni pozneje v pariškem predmestju Saint-Denis umrl med poskusom aretacije. Nekaj napadalcev je iz Sirije prišlo v Evropo tudi po balkanski begunski poti.
Somalijska borka za pravice žensk
Na današnji dan leta 1969 se je rodila Ayaan Hirsi Ali, somalijsko-nizozemska aktivistka za pravice žensk v islamskem svetu in goreča nasprotnica islamizma.
Ayaan Hirsi Ali
Leta 2004 je sodelovala pri snemanju dokumentarca o zatiranju žensk v islamskem svetu z nizozemskim režiserjem Theom van Goghom. Zaradi tega je Van Gogha umoril islamski skrajnež. Poročena je z uglednim škotskim zgodovinarjem Niallom Fergusonom.
Škotski igralec
Na današnji dan leta 1969 se je rodil škotski igralec Gerard Butler.
Odlomek iz filma 300:
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
Hot dog ima korenine v 17. stoletju.
Leta 354 se je rodil eden najpomembnejših krščanskih mislecev sveti Avguštin.
Leta 1805 je Nemec Johann Georg Lehner izumil hot dog.
Leta 1813 se je rodil slovenski narodni buditelj Andrej Einspieler.
Leta 1850 se je rodil škotski pisatelj Robert Louis Stevenson.
Leta 1938 se je rodila ameriška igralka Jean Seberg.
Leta 1947 se je rodil ameriški igralec Joe Mantegna.
Leta 1955 se je rodila ameriška igralka Whoopi Goldberg.
Leta 1985 je v Kolumbiji izbruhnil ognjenik Nevado del Ruiz, zaradi česar je umrlo več kot 20 tisoč prebivalcev bližnjega mesta.
Leta 1999 je Mile Ačimović na tekmi proti Ukrajini dosegel neverjeten zadetek s sredine igrišča.
Leta 2005 je postal Britanec Andrew Stimpson prva oseba, pri kateri so medicinsko dokazali ozdravitev okužbe z virusom HIV.
2