Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Sreda,
12. 10. 2016,
3.22

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,45

Natisni članek

zgodovina na današnji dan

Sreda, 12. 10. 2016, 3.22

6 let, 6 mesecev

NA DANAŠNJI DAN

Britanska premierka po čudežu ušla bombnemu atentatu

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,45
Margaret Thatcher | Foto Reuters

Foto: Reuters

Na današnji dan leta 1984 je britanska premierka Margaret Thatcher preživela poskus bombnega atentata Irske republikanske armade (Ira).

Pripadnik Ire je časovno bombo že septembra podtaknil v hotelu v Brightonu, in sicer z namenom umoriti premierko Margaret Thatcher in člane njenega kabineta. 

Če bi bila Thatcherjeva v kopalnici ...

V obmorskem letoviškem mestu Brighton je bil namreč za 12. oktober napovedan kongres konservativne stranke. Bomba je eksplodirala zgodaj zjutraj tega dne. 

Eksplozija je poškodovala kopalnico v sobi Thatcherjeve, a je bila ta takrat na srečo v dnevni sobi. Zaradi eksplozije je v hotelu umrlo pet ljudi, 31 jih je bilo poškodovanih.

Alma Karlin je bila pripadnica celjske nemško govoreče skupnosti. | Foto: commons.wikimedia.org Alma Karlin je bila pripadnica celjske nemško govoreče skupnosti. Foto: commons.wikimedia.org

Slavna popotnica iz Celja

Na današnji dan leta 1889 se je v Celju rodila popotnica, pisateljica in etnografinja Alma Karlin (polno ime: Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin). Med letoma 1919 in 1928 je potovala po svetu: obiskala je Severno in Južno Ameriko, Daljni vzhod, tihomorske otoke, Indijo …

Nekateri predmeti, ki jih je zbirala po svetu, so zdaj shranjeni v Pokrajinskem muzeju v Celju. Čeprav je bila po rodu Nemka, je bila nasprotnica nacizma, zato je med nemško okupacijo vstopila v Osvobodilno fronto (OF). 

Najprej v partizane, nato se oddalji od komunizma

Avgusta 1944 je v strahu pred gestapom odšla v partizane, a so jo pozneje razočarali tudi partizani in komunizmom. Umrla je 14. januarja 1950. Njen grob je na Svetini nad Štorami.

Edith Stein je bila žrtev nacističnega preganjanja Judov. | Foto: commons.wikimedia.org Edith Stein je bila žrtev nacističnega preganjanja Judov. Foto: commons.wikimedia.org

Judinja, ki je postala katoliška svetnica

Na današnji dan leta 1891 se je rodila poljska nuna in mučenica Edith Stein. Rodila se je v judovski družini na Poljskem, a je pozneje postala katoličanka in vstopila v samostan, kjer je prejela redovno ime Terezija Benedikta od Križa. Umrla je leta 1942 v plinski celici v Auschwitzu. Papež Janez Pavel II. jo je leta 1998 razglasil za svetnico.

Bavarska pivska veselica

Na današnji dan leta 1810 je bil v bavarski prestolnici prvi Oktoberfest. Na ta dan je namreč bavarska kraljeva družina povabila svoje podanike na slavje ob poroki bavarskega prestolonaslednika Ludvika in princese Therese von Sachsen-Hildburghausen.

Oktoberfest privablja številne obiskovalce - ne samo iz Nemčija, ampak z vsega sveta. | Foto: Reuters Oktoberfest privablja številne obiskovalce - ne samo iz Nemčija, ampak z vsega sveta. Foto: Reuters

Oktoberfest je nato postal tradicija. Pozneje so ga zaradi lepšega vremena, ki je običajno septembra, prestavili na ta mesec, ime pa se je obdržalo.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Hugh Jackman | Foto: Reuters Hugh Jackman Foto: Reuters Leta 1492 je Krištof Kolumb priplul na Bahame in mislil, da je po zahodni morski poti dosegel južno Azijo. Šele pozneje so ugotovili, da je v resnici priplul do še neodkrite celine – Amerike. 

Leta 1798 so se flamski in luksemburški kmetje uprli Napoleonovi francoski revolucionarni oblasti. Francozi so upor zatrli. 

Leta 1798 se je rodil poznejši brazilski cesar Pedro I. Cesar največje južnoameriške države je postal na svoj 24. rojstni dan, 12. oktobra 1822. 

Leta 1823 je Škot Charles Macintosh prodal prvi dežni plašč na svetu. 

Leta 1868 se je rodil nemški izdelovalec in konstruktor avtomobilov August Horch, ustanovitelj tovarne Audi. 

Leta 1898 so v Spodnji Hajdini pri Ptuju odkrili svetiščno četrt z ostanki templja boga Mitre. 

Leta 1901 je predsednik Theodore Roosevelt Vladni dvorec (izvirno: Executive Mansion), ameriško predsedniško palačo v Washingtonu, uradno preimenoval v Belo hišo. 

Leta 1935 se je rodil italijanski tenorist Luciano Pavarotti

Leta 1960 je šef sovjetske zveze Nikita Hruščov med zasedanjem generalne skupščine OZN protestno tolkel po mizi s čevljem.  

Leta 1968 se je rodil avstralski igralec Hugh Jackman

Leta 1977 se je rodil ameriški alpski smučar Bode Miller

Leta 1999 je svetovno prebivalstvo doseglo število šest milijard.

Ne spreglejte