Življenje po razhodu

Čutenja pri razhodu oziroma razvezi so lahko zelo drugačna pri tistem, ki je nekoga zapustil, in tistemu, ki je bil zapuščen. Tisti, ki odnos zapušča, je namreč na odhod veliko bolj pripravljen. Ni pa nujno tako pri vseh razhodih, saj se tudi sami razlogi za razhod močno razlikujejo. Nekateri zapuščeni si namreč razhoda tudi sami močno želijo, le da razmerja sami ne zmorejo končati, zato delajo vse, da bi bili zapuščeni. Tako bi odgovornost za razhod sprejel partner.

Nekateri imajo znotraj odnosa že novi odnos in jim je zato včasih lažje oditi. Če je bil odnos že dalj časa mrtev in ste zgolj čakali na nekoga, ki vas je dokončno potegnil iz odnosa, je lahko odhod za vas lažji. Po drugi strani pa tistim, ki o dejanskem razhodu niso zares razmišljali, odhod s tretjo osebo ne prinese notranjega miru. Nikoli ne bodo namreč zares pomirjeni s končanjem primarnega odnosa. Ostal bo večni: kaj pa če … V teh primerih se razhodi in prihodi večkrat ponavljajo. Malo tu, malo tam.

Preberite še:
Lepo, a težavno starševstvo

Za mirnost duše je zato nadvse pomembno odnos zapustiti brez vpletenosti tretje osebe. Takrat ste z odločitvijo lahko pomirjeni in zares veste, zakaj odnos končujete. Ne nazadnje vse statistike kažejo, da je le malo odnosov, ki so nastali v času že obstoječega odnosa, kasneje zares uspešnih. Pogosto namreč procesi primarnega odnosa, povezani z ločevanjem, razhodom, usklajevanjem itd., vzporedni odnos močno načnejo.

Razhod je težak, tudi če si ga želita oba. Foto: Thinkstock Ne glede na to, ali si razveze oziroma razhoda želite ali ne, je ta proces boleč in težak za oba oz. za vse. Kot vse preostale stvari v življenju pa se tudi te uredijo, če se jih lotite in ne sedite križem rok. Vsaj ne predolgo. Če se razhajate s partnerjem oz. zakoncem, s katerim imate otroka/-e, je pomembno, da najprej uredite zadeve za/okoli njih, da bo življenje kar se da hitro dobilo strukturo. 

Kako povedati otroku

Ne glede na to, ali je partnerski odnos končal eden od partnerjev ali sta se za razhod odločila skupaj in se z njim strinjala, je pomembno, da se pred otroki ne blatita, ne kažeta s prstom drug na drugega in ne iščeta krivca. Zapomnite si, da imajo otroci vedno radi oba starša. Grdo govorjenje, tudi če sami vedo, da nekaj ni v redu in da določena vedenja niso bila sprejemljiva, jih v notranjosti vedno boli. Zaradi bolečine lahko začnejo celo braniti za vas nesprejemljivo vedenje partnerja/-ice. Že sam razhod staršev je zanje boleč, čeprav so si morda sami zaradi nevzdržnih razmer v družini tega želeli!

Preberite še:
Vzel/-a ti bom otroka!

Je pa to seveda močno odvisno tudi od starosti otrok, zato se razlikujejo tudi načini, kako otroku povedati za razhod. Najtežje je otrokom, ki so živeli v ljubeči družini, kjer so imeli veliko pozornosti obeh staršev, ob čemer so starši svoje težave skrivali ali jih pometali pod preprogo. Po drugi strani imamo otroke, ki že sami sprašujejo mamo ali očeta, zakaj se ne razideta.

Slabo govorjenje o nekdanjem partnerju pred otroki ni sprejemljivo. Foto: Thinkstock Obremenjevanje otrok z vašimi partnerskimi oziroma zakonskimi zgodbicami je skratka povsem nedopustno ravnanje, česar se morata zavedati oba starša. Kajti če eden začne blatiti drugega, je drugi kaj hitro že skoraj primoran predstaviti drugo plat medalje oziroma odgovoriti na vprašanja. Otrok ob svoji nepredelani notranji stiski zaradi zanj neprimernih informacij od drugega starša namreč začne postavljati vprašanja, tako pa se znajdete v začaranem in predvsem destruktivnem krogu.

Selitev in stiki

Po odločitvi o razhodu/razvezi hitro sledi selitev. Za otroke je dobro, če lahko sodelujejo pri izbiri oziroma urejanju svoje nove sobice. Če so prostori, kjer bo vaš novi dom, že opremljeni, je dobro, da sami v svojo sobo dodajo nekaj, kar je njihovo in zaradi česar bodo imeli prijeten občutek. V tem trenutku (takoj po menjavi okolja) selitev z morebitno tretjo osebo nikakor ni primerna. Tako otroci kot tudi vi morate kar se da hitro na novo vzpostaviti tudi red.

Treba je vedete, kako bodo potekali dnevi. Red in točno poznavanje organizacije dni namreč dajeta odraslim in še posebej otrokom občutek varnosti in mirnosti. Izredno pomembno je čim prej določiti (in zapisati) točno izvajanje stikov, česar se je treba tudi držati!

Ohranjanje stikov

Včasih smo priča ne povsem dokončnim razhodom oz. vzdrževanju partnerskega odnosa. Čeprav "nekdanja" partnerja govorita, da sta se razšla, dejanja tega ne kažejo. Vse to predvsem otroke (in kasneje nove partnerje) močno bega. Razna skupna kosila, skupna potovanja, oče in mama kar naenkrat na kavču v stanovanju oz. hiši … Vse to početje "zaradi otrok" tem pošilja mešana sporočila. Kaj sta? Kaj nista? Kaj smo? Kaj nismo?

V takih primerih se otrokom ne postavi mej razhoda. Daje se jim lahko tudi lažno upanje in bolečina se tako podaljšuje. Otroci vaju na tak način več ne potrebujejo, če vaju v takem odnosu ni več. Za popolno razvezo ali razhod, za popolno pot naprej je treba urediti in končati tudi vse druge pravno-formalne stvari. Dokler niso končane, tudi razhod ni povsem dokončen!

Kjer je nekoč spal vaš partner, po razhodu ne sme spati vaš otrok. Foto: Thinkstock Spanje v zakonski postelji

Še en zelo pomemben vidik pri razhodih je spanje z otrokom/-i. Pogosto se dogaja, da ob razvezi/razhodu eden ali oba starša v svojo zakonsko posteljo povabita svojega otroka. To hitro postane navada, vendar se je treba zavedati, da to ni mesto za vašega otroka.

Če nimate težav zdaj in obema to nekako ustreza, boste, če ne prej, ob ogromne težave naleteli, ko si boste ponovno ustvarili življenje v dvoje in ko bo moral otrok posteljo zapustiti. Ob tem namreč otrok občuti, da ga je drugi zamenjal oziroma da je bil zavržen. Pa to ne pomeni, da se s svojim otrokom zvečer pred spanjem ne morete pocrkljati. To samo naredite v njegovi sobici.

Kdaj po razhodu otroku/-om predstaviti novega partnerja/-ico in kako to narediti, pa bo tema prihodnje kolumne.