Ženska in moška vloga pri izgradnji identitete

Ob tem se takoj zastavi vprašanje, kakšno vlogo imajo pri razvoju identitete otrok ženske (mame) in kakšno moški (očetje) ob zavedanju, da smo si v osnovi različni. V družbi se pogosto sliši, da imajo najpomembnejšo vlogo pri razvoju obeh spolov prav ženske. Nekaterim moškim to seveda ugaja, še posebej če kaj ne gre tako, kot si sami želijo.

Po drugi strani pa se jih mnogo med njimi sprašuje, kje v razvoju identitete otroka je njihovo mesto in kakšna je njihova vloga. Dandanes pa je pogosto tudi vprašanje vzgajanja otrok v istospolnih partnerstvih, kjer drugega spola sploh ni, in kako to vpliva na razvoj otrok.

Adolescenca Adolescenca je ena izmed prelomnih obdobij v izgradnji posameznikove identitete in pomeni predvsem izoblikovanje osebnega odnosa do vseh značilnosti, sposobnosti in potez, ki sestavljajo osebnost posameznika. To še posebej velja na področju spolne identitete in spolnosti. Ob tem pa so na preizkušnji prav vsa družina in vse posameznikove vloge znotraj nje. Nastajanje osebnosti mladostnika je namreč tesno povezano z najglobljimi osebnimi potezami staršev oziroma skrbnikov.

Raziskave kažejo, da najmočnejši model razvoja jaza pri posamezniku predstavlja tisti od staršev, ki je istega spola kot otrok oziroma mladostnik. To pomeni, da se dekleta od mater naučijo, kaj pomeni biti ženska, fantje pa od očetov, kaj pomeni biti moški.

Proces ločevanja od matere je za dečke zelo stresen, a je dokončen Glede na stroko torej mati dečku ne more dati neposrednega modela, kaj pomeni biti moški. Zato je temelj pri izgradnji moške identitete najprej to, da je različen od matere, da se počasi loči od njene topline in razvajanja, ki je bilo do zdaj prisotno. Ob tem je pomembno, da poišče stik z očetom, pa tudi stik z drugimi fanti, kjer lahko razvija svojo čustveno identiteto in išče modele moškosti, ki jih ob materi ne more dobiti, saj je njen svet zelo drugačen.

Proces ločevanja od matere je za dečke zelo stresen, a je dokončen. Zato še toliko bolj ob sebi potrebujejo ljubečega očeta oziroma moški lik, ob katerem lahko razvijajo svojo iniciativo in spoznavajo pravila za nadzor vedenja. Bistveno namreč je, da se fant, ko ni več ob mami, v svetu znajde. In dečkom so najbolj v oporo očetje, ki v sinu prepoznajo njegove prave potrebe in mu pomagajo, da uskladi svoje telo in čustva.

Matere in hčere delujejo kot zrcalo druga drugi Kako pa je z razvojem ženske spolne identitete? Takoj lahko rečemo, da je mati tista, ki lahko hčeri dovoli postati spolno bitje, in ne oče. Očetje sicer lahko svojim hčeram potrdijo in na nezapeljiv način ovrednotijo njihovo najstniško privlačnost in lepoto, vendar, kako je v resnici biti ženska, želi hčerka izvedeti od matere.

Deklice se od razvoja dečkov razlikujejo po tem, na kakšen način ohranijo povezavo z mamo in kakšno povezavo razvijejo z očetom.

Vez med materjo in hčerko se v adolescenci na videz zrahlja, a to ni nikoli dokončno, kot je to pri dečkih. Po drugi strani pa se deklice z materami vedno bolj povezujejo. Matere in hčere delujejo kot zrcalo druga drugi, saj mati skozi svoj odsev v hčeri vanjo zrcali podobo sebe, ko je bila mlajša. Hči pa to podobo ponotranji in ob njej izgrajuje svojo samostojno identiteto.

Hčerke v svoji notranjosti najbolj potrebujejo prav izkušnjo odraščanja ob odrasli ženski in se ob tem srečevati tudi z dejstvom, da mati ni popolna ženska. Matere pa naj bodo v tem obdobju hčerkam na voljo predvsem kot ženske, ki jim bodo prek besed pomagale poiskati različnosti med njima.

Tako moška kot ženska vloga sta glavna stebra Vse to pa ne pomeni, da deklica ne potrebuje vloge očeta. Prav nasprotno! Potrebuje ga, da se nauči vzpostaviti stik s svetom in realnostjo. Hkrati se ob očetu nauči tudi, kaj pomeni preživeti zunaj topline doma. V bistvu prav oče hčerki da varnost v svetu moških, ob moških in pred moškimi.

Glede na stroko in raziskave lahko sklenemo, da sta tako oče kot mama ali, bolje rečeno, tako moška kot ženska vloga glavna stebra pri izgradnji posameznikove identitete. Mama prek svoje vloge daje občutek povezanosti, pripadnosti in adolescenta uči lojalnosti in zaveze, oče pa po drugi strani podpira radovednost, iniciativnost, smelost, samozavest in otroka opremi za raziskovanje in odhod v svet.