Zdaj gre zares

Kot vedno, tudi tokrat ni manjkalo presenečenj. Največje, negativno, je izpad Nizozemske, ki je merila na evropski naslov, pa končala zelo neslavno. S tremi porazi in ponižana. Res je, da je igrala v najtežji skupini na prvenstvu, a tako slabega prvenstva od finalistov zadnjega svetovnega prvenstva ni pričakoval nihče. Pred prvo tekmo, v kateri so se pomerili proti najslabši reprezentanci v skupini, Danski, so bili prepotentni, kar se je Nizozemcem maščevalo. Ko so izgubili, se je v ekipo naselila živčnost. V nizozemski reprezentanci ne manjka veliko egoistov, nekateri med njimi so se morali sprijazniti s sedenjem na klopi. Po slabem začetku je počilo in šlo je le še na slabše. Veliko odgovornost za to ima tudi selektor Bert van Marwijk, ki je vlekel nekatere nerazumljive poteze na čelu s tem, da je bilo kar nekaj takšnih posameznikov, ki so v kvalifikacijah blesteli, nato pa nepričakovano končali na klopi. Potem so tu še eksperiment z mladim, komajda 18-letnim Jetrom Willemsom, izjemna neučinkovitost napadalcev, težave s poškodbami in rezultat je tak, kot je bil. Kakšna je prihodnost reprezentančnega nogometa na Nizozemskem, je vprašanje, a zagotovo se bo marsikaj spremenilo. Bo odšel selektor ali nekateri zvezdniki? Drugo največje razočaranje je zagotovo Rusija. Pokazala je veliko več kot Nizozemska, a se ob neverjetnem razpletu v zadnjem krogu skupine A morala sprijazniti s predčasnim odhodom domov. Rusi imajo odlično reprezentanco, ki igra vrhunski nogomet, a le ena slaba tekma proti Grčiji je bila dovolj za polom. Rusi preprosto nimajo prave kakovosti za korak dlje. Predvsem, kar zadeva miselnosti. "To je njihov problem in ne naš," je po izpadu razočaranje navijačev komentiral kapetan Rusije Andrej Aršavin. Izjava, ki pove dovolj. V nogah geniji, v glavi vse prej kot to. Razočarali sta, predvsem svoje navijače, tudi Poljska in Ukrajina. Domačinki prvenstva sta pričakovali napredovanje, a ostali brez izpolnjenih sanj. Predvsem Poljska je tista, od katere smo si obetali več. A že po prvi tekmi, v kateri je imela zmago že na dlani, a jo izpustila, je bilo slutiti, da ji ne bo uspelo. Potem je šlo vse v nepravo smer in Poljaki so doživeli veliko razočaranje. Bližje napredovanju so bili Ukrajinci, ki so, vsaj na papirju, zagotovo manj kakovostni. A kaj več kot zmaga na uvodni tekmi po zaslugi prebliska veterana Andrija Ševčenka jim ni uspelo. Zmaga proti Švedski je bila bolj naključna in zagotovo ni pravi pokazatelj kakovosti ukrajinskega reprezentančnega nogometa. Glede na to, v kakšni skupini so igralci, kaj več od Ukrajincev tudi ni bilo pričakovati. Dosegli so svoj limit.

Kdo je pokazal največ? Nemčija je edina reprezentanca, ki se je v četrtfinale prebila z maksimalnim izkupičkom. Nemci so bili med glavnimi favoriti za končno zmago, po prikazanem v prvih treh tekmah prav gotovo upravičeno. Z igro sicer niso preveč navdušili, a pričakovati gre, da bodo v nadaljevanju še boljši. Prav to, da še niso pokazali vsega, pa so se tako zlahka prebili v nadaljnje tekmovanje iz zelo zahtevne skupine, je tisto, kar zbuja strah pri nasprotnikih. Vse igralne linije imajo odlično zastopane, nemške navijače pa zagotovo veseli tudi odlična forma prvega napadalca Maria Gomeza. Nemčija je zagotovo favorit za naslov. Takoj ob Nemce gre postaviti Špance. Čeprav igrajo brez najboljšega strelca Davida Ville in stebra obrambe Carlesa Puyola so se brez večjih težav prebili med najboljših osem ob Italiji in dobri Hrvaški. Ostali so zvesti svoji igri s številnimi podajami, s katero želijo žogo praktično prinesti v gol, a očitno je tak recept pravšnji. Zmagali so na svetovnem prvenstvu, šli pred štirimi leti do konca tudi na evropskem, zato kaj več ne gre dodati. Ob Španiji in Nemčiji je veliko pokazala še Italija. Velesila, ki pa je na prvenstvo pripotovala tako tiho, kot že dolgo ne. Do zdaj je bila vedno med glavnimi kandidati za naslov, tokrat je bilo drugače. A glede na to, kaj je pokazala v predtekmovanju, ne bi bilo presenečenje, če pride daleč. Zelo daleč. Italija ima spodobno reprezentanco brez posameznikov, ki bi preveč izstopali, a ima odlično vzdušje in vero v uspeh. Selektor Cesare Prandelli je opravil veliko dela in svetu predstavil povsem novo Italijo. Takšna, ki ne misli le na obrambo. Potem je tu še Francija s triom, ki ga tvorijo Karim Benzema, Franck Ribery in Samir Nasri, ki lahko premaga vsako obrambo. Morda najlepši nogomet na prvenstvu pa igra Portugalska. Že na prvih dveh tekmah, ko je bil njen z naskokom prvi zvezdnik Cristiano Ronaldo povsem neviden, ni pokazala malo. Ko je to, kar zna, pokazal še eden od dveh najboljših nogometašev na svetu, je navdušila. Prav zanimivo bo videti, kako bo v nadaljevanju. V obrambi je zelo solidna, v ofenzivi še veliko bolj. Morda ji manjka le še pravi klasični napadalec. A če pravi obraz pokaže Ronaldo, ta niti ni potreben. Od četrtfinalistov velja omeniti še Anglijo, ki je prava neznanka. Napredovala je, a za zdaj še ni pokazala veliko. Zdaj, ko se je v ekipo po suspenzu vrnil Wayne Rooney, gre pričakovati spremembe. Z nekaj mladimi, še ne preveč uveljavljenimi nogometaši, utegne biti zanimiva. Preostala četrtfinalista sta Češka in Grčija. Reprezentanci, ki sta zagotovo najmanj kakovostni od vseh, ki so napredovale. A že način, na katerega sta si izborili četrtfinale, je dovolj veliko opozorilo za reprezentance, ki se jim bodo postavile po robu. Toliko bolj to velja za Grke, ki so pred osmimi leti, ko so osvojili naslov, pripravili enega največjih presenečenj v zgodovini športa. In zdaj verjamejo, da jim lahko uspe še enkrat …

Od reprezentanc, ki so se poslovile, je največ pokazala Hrvaška. Ta je imela nesrečo, da je bila v isti skupini kot Italija in Španija. Hrvati so igrali dober nogomet, od napredovanja jih je ločil le kanček sreče. Hrvati se jezijo nad sodniki, a ne glede na vse se morajo priznati, da so zasluženo izpadli. Proti Italiji so se izvlekli z remijem, proti Španiji pa bili ves čas v podrejenem položaju. Lahko bi se razpletlo tudi drugače, a tako, kot se je, je povsem pravično. Ob bok Hrvaški gre postaviti tudi Dansko, ki je najprej šokirala Nizozemce, bila nato povsem blizu točke proti Portugalski, dobro pa se je upirala Nemcem. Tudi Danci so Euro zapustili z dvignjenimi glavami. Obžalujejo lahko, da so bili izžrebani v tako zahtevno skupino. Švedska je bila na dveh tekmah v izjemno dobrem položaju in vodila, a nato tako proti Ukrajini kot tudi Angliji vse zapravila v nekaj minutah. Pri Švedih je vse preveč odvisno od Zlatana Ibrahimovića, a zagotovo si lahko v prihodnosti obetajo nove nastope na velikih tekmovanjih. Za kaj več pa preprosto nimajo kakovosti. Še najmanj od vseh je pokazala Irska. Na prvenstvo je pripotovala z dolgim nizom neporaženosti, a nato trikrat izgubila. Ni bila niti blizu točke, Irci so najslabša reprezentanca letošnjega prvenstva, a hkrati tudi ekipa, ki se lahko pohvali z najboljšimi navijači. Irski so bili, kljub slabim rezultatom svoje reprezentance, fantastični. Za zgled vsem drugim, ki so oziroma še spremljajo boje najboljših evropskih reprezentanc.

Kaj lahko pričakujemo v nadaljnjem tekmovanju? Prostora za kalkulacije ni več. Zdaj gre zares. Portugalska in Nemčija imata na videz najlažje delo. Portugalce v četrtfinalu čakajo Čehi, Nemce Grki. Oboji so torej blizu polfinala. Veliko bolj zanimivo bo na tekmah med Španci in Francozi ter Italijani in Angleži. Eden izmed tistih, ki resno merijo na končni naslov, se bo torej moral posloviti. Prostora za napake ni več. Nemci, Španci, Italijani, Portugalci, Francozi … Nekako tako naj bi bila videti lestvica favoritov za končno zmago. Seveda pa zadnje niso rekli niti Čehi, Grki in predvsem Angleži.