Zakaj imam rad poletje

Poletje imam zelo rad. Tukaj je mojih deset razlogov. Skupni imenovalec vsega tega pa je, da je poleti na voljo veliko časa.

1. Veliko manj e-pošte in telefonskih klicev

Najbrž veste, kakšen je standardni poslovni dan. Začne se kmalu po osmi in ne preneha do poznega popoldneva. Če je napeto, začne telefon brneti že pred prvo kavo, takšna in drugačna usklajevanja potekajo skozi ves dan in silijo tudi v čas za malico ali v tiste trenutke, ko se skušaš zbrati in malce podrobneje razmisliti o kaki reči.    

Podobno je z e-pošto. Če imaš vklopljen zvok na računalniku ali telefonu, vsakih nekaj minut zazvončklja, ves čas je kaj, na kar je treba čim hitreje odgovoriti, se čim hitreje odzvati, izjasniti, odreagirati ipd. Če nisi dovolj hiter, nisi dovolj konkurenčen, zato kmalu dobiš klic ali pa telefonsko sporočilo z vprašanjem, ali si že pogledal tisto, kar imaš v elektronskem nabiralniku. In tako iz dneva v dan.    

Poleti je tega veliko manj. Še največ običajnega delovnega pritiska je v ponedeljek, ko z dopustov pride nov kontingent dopustnikov, ki hočejo na hitro nadoknaditi zamujeno. V torek se naval pošte in klicev že skoraj povsem umiri, od srede naprej pa je spet tisto pravo mrtvilo, ki ponuja … veliko več časa.

2. Veliko več časa za večje reči

Kot sem takole pogledal nazaj na zadnjih nekaj let, sem ugotovil, da sem večino svojih knjig napisal oziroma dokončal med poletjem. Vsaj za zadnjih pet knjig to velja. Če veš, da ne bo ves čas službenega navala, si lahko poleti dodobra zbistriš možgane, jih nastaviš na zahtevnejše, kreativnejše in obsežnejše projekte in jih lepo uresničiš v tišini in osami. Lani sem večino zadnje knjige napisal v dveh tednih hudega poletnega mrtvila. Ves čas sem bil sicer prisoten in na voljo za službene reči, a me skoraj nihče ni potreboval. Tudi letos računam, da bo približno tako.    

Podobno je tudi z uredniškim branjem. Že kar nekaj zadnjih let poskrbim za to, da si za poletje prihranim najbolj zanimive knjige, ki jih bomo izdali jeseni, in jih potem v nekaj koncentriranih dnevih tudi uredniško preberem in pregledam od začetka do konca. Tudi za letos imam pripravljen lep kupček.

Foto: Bojan Puhek

3. Veliko bolj prazne ceste v mestu

Takšne in drugačne nujne vožnje po mestu so poleti pravi balzam. Že ta teden, ko se je na dopust odpravil prvi del ljudi, so se mestne ceste in ulice precej izpraznile. Od prvega julija naprej je to še očitneje. To je čas, ko ni treba ves čas gledati na uro in preračunavati, ali je še dovolj časa, da skočiš v središče mesta, da ob vrnitvi ne boš ostal zagozden v prometni zamašek.    

Če bi se dalo, bi poleti opravil celoletne mestne opravke. Na žalost to ne gre. Skušam pa vsaj delno poletje izkoristiti tudi za to, da se v mestu dobim s kar največ ljudmi in se v miru pogovorim o vsem za nazaj in za naprej, da potem jeseni stvari laže in hitreje stečejo. 

4. Dolgi dnevi

Saj vemo, kaj se zgodi že kmalu po tem, ko se vrnemo s poletnih počitnic. Dnevi se radikalno skrajšajo in nas zavijejo v poltemo, ki traja skoraj pol leta. Poleti je seveda povsem drugače. Lahko spim še dolgo po tem, ko vidim, da je zunaj že dan, pa še zmeraj vstanem veliko pred sedmo. Do osmih imam večino reči že narejenih.    

Tudi popoldan je podobno. Lahko porabim ogromno časa tu pa tam, vandram naokoli in se celo potepam po mestu, pa se domov še vedno vrnem podnevi. Jeseni in pozimi je ta slika čisto drugačna: dan se začne in konča v temi. Če si poleti doma, imaš občutek, da so dnevi dvakrat daljši kot pozimi.

Foto: Thinkstock

5. Otroci gredo po svoje

Zadnja leta otroci vse bolj hodijo po svoje in skupaj preživimo predvsem vnaprej določene počitniške termine. Seveda jih pogrešam vsak dan, ko jih ne vidim. A hkrati je poletje za starše, ker gre mularija po svoje, tudi neskončno osvobajajoče in sproščujoče že samo po sebi. Četudi normalno delam, poletje pripelje do tega, da si napolnim baterije. Če kak dan dopusta preživim doma ali pa v njegovi bližini, se to še bolj pozna.

6. Možnost kratkih, a intenzivnih izletov

Prazne ceste, dolgi dnevi in manj delovnih aktivnosti omogočajo, da si človek, če je vsaj približno v telesni formi, vzame samo del prostega dneva in že lahko naredi prav soliden celodnevni izlet. Recimo primer iz prejšnjega tedna. Odhod na Storžič malo po sedmi iz Ljubljane, ob osmih na izhodišču, malo po deseti na vrhu, potem pa hiter spust in ob enih že v službi. Jeseni in pozimi je kaj takega veliko teže izvedljivo.

7. Več časa za hrano

V običajnem delu leta se pogosto hiti tudi pri vsakodnevnem prehranjevanju, od službene malice naprej. Tam, kjer malicaš, so prostori pogosto polni, natakarji živčni, hrana pa povprečna. Poleti je veliko več časa za to, da se človek ukvarja s tem, kaj bo dal v usta, višje temperature pa naravno spodbujajo uživanje bolj lahke in sočne hrane, torej veliko več sadja in zelenjave. Vse to človeku omogoča, da mimogrede izgubi tiste kilograme, ki jih je morda pridobil v živčni spomladanski sezoni.

8. Poletna kulturna programska shema

Tudi veliko kulturnih institucij poleti ni odprtih ali pa imajo poletno programsko shemo, sestavljeno iz bolj lahkotnega programa, ki ga (če vas ne zanima) večinoma zlahka preskočite. Podobno velja za televizije, ki pogosto ponavljajo že posnete oddaje, nekaj pa je tudi svežih poletnih formatov.    

Seveda je poleti tudi veliko specializiranih festivalov, koncertov in drugih posebnih dogodkov in njihov obisk je resneje načrtovan, zaradi tega pa omogoča tudi veliko bolj kakovostno doživetje ponujene vsebine.

Foto: Thinkstock

9. Veliko manj spremljanja novic

Poletni novičarski režim – torej čas kislih kumaric – je veliko manj stresen, zahteva pa tudi manj časa in pozornosti. Podobno je tudi z družbenimi omrežji, kjer je veliko manj aktivnosti. Če se ti uspe za nekaj časa vsaj približno odklopiti od te vzporedne, virtualne resničnosti, potem kmalu ugotoviš, da v bistvu ne zamudiš kaj veliko.

10. Poletje je čas za spremembe

Običajno pravijo, da je novo koledarsko leto tisti čas, ki omogoča nov začetek, nov pristop, spremembo življenjskega stila in podobno. Jaz se s tem ne strinjam. Zakaj ne? Le kdaj naj bi ob novem letu razmišljal o tej spremembi? V tistih sekundah prostega časa, ko divjamo med enim in drugim praznovanjem, med enim in drugim nakupovanjem, med božičem in novim letom, ko je treba postoriti še vse tisto, za kar ni bilo časa čez leto? Mislim, da je to le redko izvedljivo.    

Poleti pa je to čisto nekaj drugega. Pred nami sta dva meseca, ko ni nobenih praznovanj in nobenih izrednih pritiskov. Časa za razmislek o morebitnih spremembah v življenju je veliko veliko več. K temu lahko pripomore tudi prej naštetih devet razlogov.

Zaključek in povabilo

Poleti tudi ni pisanja kolumn na Siolu. Ker se kolumne ne pišejo, se tudi ne berejo. Posledica je, da spet ostaja nekaj časa. Tako vam bralcem kot nam piscem. Uživajte torej poletje in izkoristite ves dodatni čas, ki vam ga ponujata julij in avgust!    

Se beremo spet v petek, 1. septembra. Srečno!