Četrtek, 27. 10. 2016, 9.57
7 let, 11 mesecev
Strah pred novo bančno luknjo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,75
6
Kot da pretekla finančna kriza ni bila dovolj, se pred nami zbirajo temni obliki nove finančne krize.
Glede na to, da so spomini v obliki stroškov sanacije tudi danes še kako živi, se lahko vprašamo, ali smo naredili vse, da bo imela nova finančna kriza manjše finančne posledice, in koliko smo se dejansko naučili iz preteklih napak.
Z vidika tveganj je bančni kredit dokaj kompleksen oziroma nelinearen produkt.
Bančno posojilo kot finančni instrument z vzvodom
Za razumevanje problematike bančnega financiranja in ponavljajočih se kriz je ključno poznavanje osnovnega bančnega produkta - podjetniškega posojila.
Kljub svoji navidezni preprostosti (banka posodi podjetju denar in za to dobi obresti) je z vidika tveganj oz. izpostavljenosti bančno posojilo dokaj kompleksen oziroma nelinearen produkt. Visok vzvod je posledica matrike izplačil, v najboljšem primeru banka dobi obresti oziroma razliko v pasivnih in aktivnih obrestih, v najslabšem pa lahko izgubi celotno glavnico.
S finančnega vidika za kreditiranje banka prejme plačilo (v obliki obresti) zato, da prevzame tveganje nepoplačila glavnice na račun propada ali nelikvidnosti podjetja. Banka pri kreditiranju podjetja tako nosi tveganje neplačila (npr. zaradi nelikvidnosti, propada podjetja), pri čemer naj bi obrestni prihodki pokrili strošek tveganja oziroma nepoplačila glavnice. Zato je tudi razumljivo, zakaj bolj varna podjetja plačujejo nižje obresti kot bolj tvegana podjetja. Tveganje, da banka ne bo dobila povrnjene glavnice, je pri bolj robustnih podjetjih znatno nižje.
Čeprav banke tvegajo izgubo celotnega vložka, pa na drugi strani ne delijo sreče podjetij, če so njihovi rezultati nadpovprečni. Če podjetje posluje bolje od pričakovanj, banka ostane s fiksnim obrestnim prihodkom (kot bomo videli, je zaradi možnosti refinanciranja položaj še slabši), v primeru podpovprečnih rezultatov pa s slabim komitentom in poplačilom, nižjim od glavnice.
Bančni kredit je instrument, pri katerem s partnerjem (kreditojemalcem) deliš le bolezen, ljubezen pa je večinoma njegova privatna stvar.
Če povemo poenostavljeno, je bančno posojilo instrument, pri katerem s partnerjem (posojilojemalcem) deliš le bolezen, ljubezen pa je večinoma njegova zasebna stvar.
Dodatno položaj bank pri kreditiranju poslabšujeta zastonjska možnost refinanciranja in problem unovčljivosti zavarovanj. Kar zadeva prvo: ko so razmere ugodne, podjetja refinancirajo posojila po nižjih obrestnih merah in s tem dodatno poslabšujejo izplačilo bank, v primeru recesije in kriz pa so banke obsojene na večinoma slabe komitente, ki jih ne morejo prisiliti k predčasnemu plačilu kljub poslabšanju njihove plačilne sposobnosti.
Še glede zavarovanj oziroma zastav: v teoriji odličen instrument, ki zmanjšuje izpostavljenost banke, v praksi pa je, kot kaže zadnjih nekaj let, precej težje unovčljiv.
Glede na povedano velja poudariti, da je razlika med trenutnim obrestnim prihodkom in glavnico lahko tudi 1:100, kar z vidika banke pomeni znatno izpostavljenost/vzvod. Eno slabo posojilo oziroma neplačilo glavnice za banko pomeni izgubo, ki jo izniči sto zdravih posojil. Lahko se le v vprašamo, ali je dan vzvod v primeru nastanka nove krize vzdržen.
Kot kažejo podatki, se je v zadnjem letu precej znižal kreditni pribitek oziroma poenostavljeno obrestna mera za nova posojila.
Trenutno stanje v Sloveniji
Kot kažejo podatki, se je v zadnjem letu precej znižal kreditni pribitek oziroma obrestna mera za nova posojila. Če je bilo pred enim letom praktično nemogoče dobiti posojilo pod obrestno mero Euribor + 2 %, se danes znaten delež podjetij v bančnem boju za ohranitev tržnega deleža financira po tako nizki ali nižji obrestni meri.
Dodatna težava je to, da se je marsikatero veliko podjetje v vmesnem času zadolžilo v tujini, v boju za tržni delež pa so ostala predvsem manjša ali majhna podjetja z bolj tveganim poslovnim modelom.
Z vidika bank takšno obnašanje tako ni razumljivo, saj bi v skladu s prej povedanim majhna oziroma bolj tvegana podjetja morala imeti višje kreditne pribitke oziroma obrestne mere.
Položaj v svetu
Kot da trend padanja efektivnih obrestnih mer na vedno bolj tveganem portfelju ne bi bil dovolj, tudi gospodarski položaj v svetu ni rožnat. Svetovna zadolženost kot osnova za nastanek nove svetovne finančne krize je višja kot kadarkoli prej, znatno višja kot v letih 2007 in 2008, pred zadnjo finančno krizo.
Če smo imeli strukturno nerazumno visok dolg pred pokom leta 2008, se lahko vprašamo, kaj imamo zdaj.
Visoka svetovna zadolženost je še posebej problematična z vidika izpostavljenosti svetovnega gospodarstva velikemu številu asimetričnih tveganj. Torej tveganjem, ki bodo imela ali že imajo izrazito negativen finančni vpliv oziroma katerih potencialne negativne finančne posledice (v primeru negativne realizacije dogodkov) znatno presegajo pozitivne finančne posledice (v primeru odsotnosti ali ugodne realizacije tveganj).
Nas čaka nova globalna finančna kriza?
In kaj nas čaka?
Glede na povedano je nastanek nove svetovne finančne krize v enem letu zelo verjeten. Naša podjetja in naše gospodarstvo, ki je precej občutljivo na zunanje šoke (ko Nemčija kihne, Slovenija dobi pljučnico), bodo v primeru uresničitve takega scenarija občutila precejšnje posledice.
Na žalost sami še povečujemo možnost okužbe s tem, ko povečujemo obseg poceni posojil in s tem postavljamo temelje za novo bančno luknjo.
6