Profesorjem dodatki za delo na višini – vsem drugim pa srečno!

Pa zakaj ravno stalna pripravljenost – ta je namreč v medicinski branži izjemno nepriljubljeno opravilo. Dodatek pomeni slabo plačano rezervacijo človekovega fizičnega telesa in časa – biti je treba doma in pripravljen, da se ob telefonskem pozivu takoj odpraviš na delovno mesto, kjer moraš biti v roku ene ure. Zato odpadejo načrti za gledališče, večerje s prijatelji, da o izletih na vikende ali na morje sploh ne govorim. In to za 1/5 urne tarife – večina ljudi bi rekla ne, hvala, če ne bi bilo to na določenih deloviščih pač obvezno. Je pa seveda v zdravstvu bolj priljubljeno dežuranje – če je že treba biti pripravljen, je to bolj donosno početi v službi za polno tarifo.

Zdaj pa smo videli, da so ekonomisti, družboslovci in filozofi ta neprijetni in razmeroma slabo plačani dodatek za banalno rezervacijo delavčevega fizičnega telesa duhovito rafinirali v čisto duhovno in mentalno pripravljenost. Človek lahko na Pagu namaka noge v morje in lovi ribe, ampak – je pripravljen. Človek lahko nad Atlantikom leti proti Miamiju, ampak – je pripravljen. Ne vedo ne ure ne dneva – a so stalno v pripravljenosti.

Zakaj se medicinci nismo domislili nadgradnje stalne pripravljenosti? Namesto medicincev, ki se s problemi stalne pripravljenosti srečujemo na vsakem koraku, so se njene nadgradnje domislili na fakultetah, kjer razen hišnika najbrž nikomur ni treba pri domači mizi spustiti žlice v krožnik in odhiteti v službo na ogled protipožarnega alarma. Razlog za nezmožnost medicinske pameti, da bi rafinirala institut stalne pripravljenosti do čistih duhovnih dimenzij, je najbrž v tem, da bi težko pogledali v oči ljudem, ki morajo stalno pripravljenost resnično oddelati.

Kirurg ali laboratoriji tehnik, ki morata nekje v Ribnici stalno preverjati telefon, da na klic pravočasno zdivjata proti Ljubljani, bi težko prenesla, da enak dodatek z enakim imenom teče profesorju, ki namaka noge v morje in na telefon še pomisli ne – sploh ker je njegov čoln zunaj signala GSM.

Zato v zdravstvu 46. člen Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) ostaja rezerviran za banalno, fizično rezervacijo delavčevega telesa in časa, čemur je ta člen tudi namenjen. Brez duhovnih in duhovitih nadgradenj.

Saj razumem, problem so pravila, ki se vsakomur zdijo neumna, ko gre zanj

Zanimivo je, da se pravila za plače v javnem sektorju zdijo neumna celo (in prav posebej) tistim, ki so pri njihovi tvorbi najbolj dejavno sodelovali. In jih, ko gre za druge, s položaja vladajočih ministrov intenzivno zagovarjajo in zahtevajo doslednost. Ampak ko gre zanje, se jim zdijo pravila toga in neumna. Na primer položajni dodatek – če je profesor še tak šef katedre s še tako zvenečim imenom, pravila javnega sektorja za (najmanjši) položajni dodatek zahtevajo vsaj pet podrejenih. Če fakulteta veselo ustanavlja katedre z zvenečimi imeni za vsakega profesorja posebej, ostanejo ljudje brez dodatkov, čeprav se počutijo pomembni šefi. Kar se jim zdi krivica, ko gre zanje.

Za kompenzacijo "krivic" pa je upravičeno nekaj storiti. Beseda hitro da besedo, vsi se strinjajo, da so predpisi togi in neumni, čeprav so pri njih sami intenzivno sodelovali in svetovali. Zato zavlada splošni konsenz, da je lahko neki prazen stavek 42. člena o stalni pripravljenosti pisan na kožo vsem voljnim in dobromislečim, ki so pripravljeni kjerkoli in kadarkoli. Saj niso krivi, če za njegovo stalno pripravljenost ni realne potrebe.

Vse je stvar domišljije Zdaj pa se je torej na žalost pokazalo, da 46. člen Kolektivne pogodbe za profesorje ni najboljša ideja. Pa ne da profesorji ne bi hoteli bili stalno pripravljeni, seveda so – le da je 46. člen namenjen za banalno kompenzacijo tistim, ki morajo po telefonskem klicu fizično premakniti svojo rit na avtomobilski sedež in jo v roku ene ure pripeljati na svoje delovno mesto.

A ker smo pri nas taki, da ne odnehamo, ko smo si enkrat zastavili (plačni) cilj, predlagam uporabo kakšnega drugega člena za pridobitev dodatkov po KPJS. Na primer:

39. člen – dodatki za nevarnost in posebne obremenitve.

Dodatek za: – delo na višini od dveh metrov do štirih metrov v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, – delo na višini nad štiri metre do 20 metrov v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, – delo na višini nad 20 metrov v višini 50 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, – delo v alpinistični opremi ali v jamarski oziroma jamski opremi v višini sto odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Po moji oceni so vsi v petem nadstropju filozofske fakultete upravičeni do maksimalnega višinskega dodatka. Preostali pa do 30 odstotkov dodatka – metre v roke in preverimo! Kdor želi stoodstotni dodatek, bo pač moral predavati v alpinistični ali jamarski opremi.

A to še ni vse. Obstaja še dodatek za opravljanje storitev v primerih, ko se kot prevozno sredstvo uporablja helikopter – v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Glede na to, da profesorji pogosto letimo z letali, bi predlagal smiselno razširitev razumevanja helikopterjev v kakršenkoli letalski prevoz. Airbus gre še mnogo višje kot helikopter – je kdo na to pomislil? Da ne govorim o nevarnosti letalskih prevozov – sploh zadnje čase.

In ko smo že pri nevarnosti – če gre profesor na seminar v mesto, kjer vladajo rizične razmere (kar je danes praktično ves svet), potem si lahko obračuna tudi dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Več kot dovolj možnosti torej za nadomestitev spornega 46. člena dodatkov z 39. členom. Kjer so še dodatki za delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju, pa za delo z osebami s čustveno-vedenjskimi težavami – če ne bi tvegal statusa politične korektnosti, bi pri opazovanju svojih študentov verjetno marsikateri profesor pomislil tudi na te dodatke.

Torej, domišljijo v roke in veselo na delo! Vsem bralcem pa voščim zadovoljno in zdravo 2016!