Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Samo Rugelj

Četrtek,
21. 1. 2016,
13.34

Osveženo pred

8 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Četrtek, 21. 1. 2016, 13.34

8 let, 1 mesec

Podjetnica z metlo, divji lovec in borzni špekulant

Samo Rugelj

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Samo Rugelj

Če kdaj, sta januar in februar tisti čas (poleg ljubljanskega Liffa v novembru), ko tudi zahtevnejše filmske gledalce pri nas vleče v običajen kino.

Takrat namreč na redni spored pride večino najboljšega, kar so v kalifornijski delavnici sanj pripravili za domačo in svetovno filmsko publiko. Gre pač za filme, s katerimi skušajo poseči po nagradah, ki jih razna združenja, z oskarji in zlatimi globusi na čelu, podeljujejo ob koledarskem koncu enega in začetku naslednjega leta. Tudi tokrat je tako. Zato je najbrž smiselno, da opozorim vsaj na tri izmed filmov, ki jih druži enotno sporočilo: dovolj zagrizeni in neuklonljivi se bodo v tem svetu zagotovo uspeli prebiti in kljub vsem oviram tudi preživeti. Gre torej za umetnike preživetja in filme Joy, Povratnik in Velika poteza. Ob tem je razveseljivo tudi dejstvo, da sta kinoprikazovalec Kolosej in filmski distributer Blitz z začetkom letošnjega leta, kot kaže, zgladila spore, tako da bodo ti filmi na voljo tudi tam.

Jennifer Lawrence kot podjetnica z metlo Režiser David O. Russell je pred nekaj leti začel prepričljivo serijo filmov, najprej z boksarskim Borcem (Mark Wahlberg in Christian Bale), potem pa še z inteligentnima dramama Za dežjem posije sonce (Bradley Cooper in Jennifer Lawrence, ki je za svojo vlogo dobila oskarja) in Ameriške prevare, v katerem je zbral večino igralske ekipe iz prejšnjih filmov. Njegov najnovejši film Joy ima spet igralski tandem Jennifer Lawrence-Bradley Cooper v ključnih vlogah, pri čemer ima Cooper manjšo vlogo kot običajno, povsem v ospredju pa je Jennifer Lawrence – spet je dobila tudi nominacijo za glavno vlogo –, ki je upodobila resnično podjetnico Joy Mangano. Ta je v 80. letih odraščala v ameriški družini spodnjega srednjega razreda, v kateri je mama ves čas gledala televizijske limonade, oče pa si je bil zaradi ženine pasivnosti prisiljen poiskati novo partnerico. Hčeri Joy tako ni preostalo drugega, kot da se umakne v svoj svet kreativnosti in izumljanja. Kako desetletje kasneje se je s svojimi izumi že hotela prebiti v podjetniški svet.

Najbolj je verjela v metlo. Ja, v metlo, ki jo je skonstruirala sama in ki je po njenih besedah in izkušnjah čistila veliko bolje od vseh konkurenčnih metel na trgu. Seveda pa se je zataknilo pri njenem tržnem plasmaju, saj je v prodajo ni hotel vzeti noben od velikih trgovcev. Tako ji je preostalo samo to, da zaupa šefu televizije (Cooper), ki posluje po konceptu televizijske prodaje, pri katerem usposobljeni televizijski voditelji kot nekakšni komercialisti poskušajo publiki v desetih minutah prodati čim večjo količino izbranega izdelka, ki ga kupci potem naročijo po telefonu. Nekakšen Topshop, vendar v živo. Če Joy želi priti v igro, mora naročiti izdelavo 50 tisoč metel, ob tem pa nima nobene garancije, da se bodo njene metle v času oddaje resnično prodale. Vzame hipoteko na hišo in stisne zobe, vsa družina pa se zbere pred televizijo. Žarometi se vklopijo, kamere poženejo … Joy je hvalnica ženski nepopustljivosti, glavna junakinja pa je eden najmočnejših ženskih filmskih likov v zadnjem letu.

Leonardo DiCaprio kot divji lovec DiCaprio je gotovo igralec, ki je v zadnjem desetletju znal izbirati prave filme, saj se njegova kolekcija vlog v tretjem tisočletju bere kot kratka zgodovina popkulturnih klasik. Tolpe New Yorka, Ujemi me, če me moreš, Letalec, Dvojna igra, Krvavi diamant, Telo laži, Krožna cesta, Zlovešči otok, Izvor, J. Edgar, Django brez okovov, Veliki Gatsby in Volk z Wall Streeta so bili vse filmi, kjer je v glavni ali stranski vlogi "pikiral" tudi na oskarja, vendar se mu je ta za zdaj vedno izmaknil. Tudi mnenja o njegovem igralskem talentu so bila pogosto deljena: eni so ga kovali v zvezde, drugi pa so prisegali na to, da igra na vedno enak način, ne glede na to, koga upodablja. Morda bo DiCapriu veliki met uspel tokrat, ko se je povezal z enim najbolj talentiranih režiserjev, ki trenutno delajo v Hollywoodu, in sicer z Alejandrom Gonzalesom Iñárritujem, mehiškim režiserjem, ki je pri svojih dozdajšnjih filmih (Pasja ljubezen, 21 gramov, Babilon, Ču do vi to in Birdman) vedno znal presenetiti z inovativnim pristopom, s katerim je lani za Birdmana prejel tudi glavne oskarje. Samo leto kasneje se vrača z visokoproračunskim filmom Povratnik, surovo naturalistično pustolovščino, ki se dogaja na ameriškem severu pred 200 leti in temelji na resnični zgodbi, ko so se lovci preživljali s prodajanjem živalskih kož, ki so jih morali pretihotapiti mimo Indijancev. Na eni od takih poti DiCapria napade medved in v eni najspektakularnejših filmskih scen zadnjih let gledalci skoraj v živo prisostvujemo neenakemu boju človeka proti gozdnemu velikanu, za katerega se zdi, da ga ne bo nikoli konec (film je dobil tudi nominacijo za posebne učinke). DiCaprio sicer preživi, a dobi skoraj neozdravljive poškodbe. Karavana pa mora naprej, zato njen vodja določi dva lovca, ki naj bi bila z njim, dokler ne bo umrl. Vendar ga ta dva kar živega zakopljeta in pustita sredi divjine. Na tej točki se začne njegova odisejada najprej vstajanja od mrtvih, potem pa počasnega vračanja sredi zime iz divjine proti civilizaciji, ki je prepredena z mnogimi nevarnostmi in izzivi, vključno z idejo maščevanja proti človekoma, ki sta ga pustila umreti.

Film Povratnik, v katerem DiCaprio, tokrat najresnejši kandidat za oskarja, v angleščini izreče samo kakih 15 stavkov, in, kot je rekel Iñárritu, igra predvsem z očmi, je gotovo ena najmočnejših filmskih izkušenj zadnjega leta.

Christian Bale kot borzni špekulant Ko je leta 2007 v Ameriki nepremičninski balon začel dokončno pokati, kar je povzročilo svetovno gospodarsko krizo, ki smo jo v močnih potresnih sunkih dodobra "pokasirali" tudi pri nas, je bilo videti, da je tako silovitost napovedoval zgolj kakšen akademik, vlagatelji in finančne institucije pa so glede tega tavali v temi. Finančni film Velika poteza, ki temelji na istoimenski knjigi Michaela Lewisa, učinkovito pokaže, da še zdaleč ni bilo tako. V središče postavi nekaj tako ali drugače finančnih spretnežev, ki so pravočasno ugotovili, da se redno odplačevanje hipotekarnih kreditov v Ameriki iz meseca v mesec zmanjšuje, kar neizogibno vodi v polom. Eden od njih je ekscentrični Michael Burry, ki ga je upodobil Christian Bale, ki je, tako kot tudi nekaj drugih somišljenikov, z matematično natančnostjo svojih izračunov prepričan, da bo kmalu prišlo do borznega zloma. Zato "na kratko" (torej v short, kot se reče v borznem žargonu, iz tega je izpeljan tudi izvirni naslov The Big Short), stavi tako, da bi v primeru zloma mastno zaslužil. Vendar do njega kar ne pride in ne pride, saj ga korporativne bančne institucije, sluteč, da jih čakajo katastrofalne izgube, skušajo preprečiti z zavlačevanjem, manipulacijami in s prirejanjem vseh vrst. Seveda pa je vsake stvari enkrat konec.

Velika poteza je film o nekaj redkih resničnih posameznikih, ki so bili v nasprotju z vsemi drugimi pripravljeni staviti dobršen del svojega premoženja na to, da bo prišlo do finančnega sesutja. Iz tiste krize so izšli kot zmagovalci.

Kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da jim bo enako uspelo tudi prihodnjič. Vse bolj očitne so namreč razne ekonomske napovedi, da je pred nami na vidiku še ena kriza.

Zato ta film sili k razmisleku, na kateri točki začeti kot premetena manjšina ravnati v nasprotju z večino in vas med vrsticami sprašuje: boste tokrat med njimi morda vi?

Ne spreglejte