Ostati ali oditi?

Še najmanj, da bi se nekaj nekoč lepega lahko končalo na brutalen način. A življenje v dvoje te lahko počasi in strmo pripelje tudi do pomislekov ali dejstva, da je ljubezni v odnosu konec, takrat pa ljudje stopijo pred veliko dilemo in še težjo odločitev: ostati ali oditi.

Vzrok ni eden in v tistem trenutku Po začetni zaljubljenosti in idealiziranju druge osebe se v odnosu kmalu pojavijo tudi težave. Nekateri si jih ne priznajo in jih spretno in vztrajno pometajo pod preprogo ter s tem ustvarjajo tako imenovani ekonom lonec, ki lahko pripelje do takega pritiska, da vse skupaj enkrat le eksplodira, tega pa je tako veliko, da je vse težko predelati.

Spet drugi si nastale težave sproti priznajo in jih tudi sproti predelujejo, skupaj z njimi rastejo in se razvijajo. Vsekakor pa se v nekaterih odnosih skozi leta pojavi odtujenost, par se ne razvija v isto smer, prioritete so različne in še bi lahko naštevali. Na to, da ljubezen med dvema ali pri posamezniku v odnosu umre, vpliva veliko dejavnikov.

Vzrok nikoli ni eden in le v tistem trenutku. Zato je včasih naravnost smešno, ko ljudje govorijo in za razhod nekega para modro – kot bi pojedli vse znanje tega sveta – navedejo en sam razlog. Kljub dejstvu, da še dva, ki sta se razšla, pogosto ne vesta natančno, zakaj. Vesta pa, da je razlogov in dejavnikov, ki se med seboj prepletajo, veliko!

Se izogibate spolnosti? Ostajate dlje v službi? Če ste v odnosu srečni, zadovoljni, zadovoljeni, se v sebi počutite odlično in nikakor ne razmišljate o koncu odnosa. Še pomislite ne na to. Še več, razmišljate in delate vse za to, da bi ga ohranili in nadgrajevali.

Kaj pa, če ste žalostni in razočarani? Se počutite prazne, osamljene, brez energije? Kot da se zaletavate z glavo v zid? Prezrte, neslišane? Živite v strahu in grozi pred ponovno zlorabo? Mislite na osebo, ki ni vaš/-a partner/-ica, morda skrivaj že imate razmerje?

Zmeraj dlje ostajate na delovnem mestu? Se izogibate skupnemu preživljanju časa s svojim partnerjem? Se izogibate spolnosti? Iščete dodatno delo, nove hobije, novo domačo žival z namenom, da se ji v celoti posvetite in ona vam, ob tem pa začutite tisto, kar bi morali ob partnerju?

Morda čutite željo po vnovični zanositvi, ker vas bo otroček čustveno zapolnil in preusmeril pozornost, da ne boste naredili spremembe, ki si je pravzaprav želite, a se je močno bojite?

Ko gredo stvari predaleč … Če ste na ta vprašanja odgovorili pritrdilno, je to velik znak za alarm. Da se v tej točki ne zgodi katastrofa, je treba odnos vzeti pod drobnogled, poiskati vzroke. Prepogosto se na tem mestu srečujemo z napačnimi vzorci in njihovim napačnim razreševanjem, saj prihajajo že iz našega otroštva in jih zgolj prenašamo in ponavljamo.

Če se v otroštvu nismo čutili ljubezni svojih staršev, je velika verjetnost, da si pozneje nežnosti in ljubljenosti ne dovolimo, kljub temu da si tega želimo. Vzrokov je veliko, pomembno je, da jih sami razumemo ali da poiščemo pomoč.

Kaj storiti? Ko gredo stvari predaleč, se najprej zelo potihoma, potem pa zmeraj glasneje in močneje sprašujete, ali v odnosu oziroma zakonu, v katerem ste, ostati ali oditi. Ne premorete predanosti. Če pogledate globje in si priznate, pa ob pritrdilnih odgovorih natanko veste, da ste že močno odšli – čustveno! Vprašanje, ki ostaja, je tokrat le še, kaj vas zadržuje v obstoječem odnosu in kaj vam preprečuje, da ne odidete.

Odhoda si namreč želite, a se ga bojite in zanj nimate moči. Vas držita slaba vest ali krivda? Morda otroci? Finance? Misel na to, kaj bodo pa rekli drugi?

Vse od navedenega lahko počnete, občutite ali se sprašujete vi, lahko pa to počne, občuti in se to sprašuje vaš partner! A ker je to odnos, sta v to posredno ali neposredno vedno vpletena oba.

Dejstvo je, da je razhod težak, neprijeten in boleč, tudi če si ga na koncu želite. Največja težava ni razhod, ampak dejstvo, da so tegobe v odnosu pojavile, niste pa jih zmogli reševati v paru sproti in zato odnos ni rasel in se razvijal.

Ne ostajajte zaradi otrok! Če pogledamo raziskave, lahko na odgovor ostati ali oditi podamo odgovore: ne ostanite zato, ker ste prešibki, da bi zvezo končali in vas je preveč strah, da bi bili sami. Ostanite, ker ste dovolj močni, da se spopadete s čustvenim toboganom in imata še oba željo po nadgradnji odnosa.

Ne ostajajte zaradi otrok! Navsezadnje je mučeniški zakon zelo slab model za odnose vaših otrok v prihodnosti. Če že ostajate v zakonu zgolj zaradi otrok, se začnite s partnerjem povezovati prek družinskih dejavnosti in ne dovolite, da bi bila to končna točka. Vseeno pa ne pozabite, da bodo vaši otroci kaj dobrega pridobili le od staršev, ki jim kažejo, kako je biti ljubeč par.

Če je trenutno edina stvar, ki vas zadržuje, občutek zaveze ali dolžnosti, je to sicer dobra stvar za začetek, vendar ni dobra stvar za konec. Če se počutite zvezane v zakonu zaradi finančnega pritiska ali verskih ovir, ste ukleščeni v povsem praznem zakonu. Vaša povsem človeška dolžnost do sebe in drugega bi morala biti, da partnerski odnos ali zakon pripeljete do tega, da se iz slabega rodi dobro. Ne vdajte se bedi odnosa, če je ta mrtev.

Navsezadnje je življenje le in zgolj vaše, takšne so tudi odločitve. Za dober odnos sta potrebna dva.

Za končanje pa je dovolj zgolj eden!