Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
24. 10. 2012,
7.43

Osveženo pred

8 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Sreda, 24. 10. 2012, 7.43

8 let, 2 meseca

Nasedla investicija

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Neizbežno varčevanje je izobraževanje in znanost prizadelo močno. To je res. In od takrat naprej poslušamo mantro, kako v takih okoliščinah razumne države še povečajo tovrstna vlaganja.

Najprej nam mora biti nekaj popolnoma jasno. Nadpovprečno znižanje, ki se je dogajalo na tem področju, ne pomeni nikakršnega antiintelektualnega refleksa, ampak je posledica dejstva, da ravno tu strošek dela predstavlja velikansko večino proračuna. In če je treba zmanjšati stroške dela – in lahko preverljivo dejstvo je, da je število zaposlenih v tej dejavnosti v zadnjih letih dobesedno eksplodiralo –, je razumljivo, da je ravno tu znižanje večje. Žal, a tako pač je. Še nekaj nam mora biti popolnoma jasno. Znanje je nujni, ni pa tudi zadostni dejavnik razvoja. Morda kar malce bogokletna misel, a realnost je pač taka. Pa o tem ne priča le dejstvo, da smo se kljub vsem preteklim vlaganjem znašli v tako hudi krizi. Statistične analize pokažejo, da indikatorji, povezani z znanjem, sicer razložijo del razvojne uspešnosti. A le del. S skupino soavtorjev smo ob analizi razvojne uspešnosti evropskih družb že pred leti dokazali, da je znanje le eden od mnogo dejavnikov razvojne uspešnosti, ob bok pa mu je treba enakovredno postaviti vpliv zgodovine, podjetniški duh, kakovost politike, socialno kohezivnost, socialni kapital in odprtost družbe navzven. Torej veliko dejavnikov, ki lahko dobro delujejo, če so vsaj približno enakomerno razviti. Ne nazadnje, če bi znanje zadostovalo, bi pač povečali vlaganje v raziskave in razvoj ter prej ali slej postali mala Švica. Ne le mi, kdorkoli. A tako zlahka ne gre. Celo regijski inovacijski sistemi, v središču katerih so institucije znanja, ne morejo delovati le na temelju ustrezno razvitih "kognitivnih okvirov", ampak v sozvočju z ustrezno delujočimi institucijami (vključno z normativnim okvirom) in socialnimi omrežji. A pri nas tega sozvočja pač ni. Ko univerzitetni podjetniški inkubator svoj obstoj pogojuje z nadaljnjim financiranjem države, zadeva postane malce čudna. Tak inkubator bi moral biti ključna razvojna infrastruktura, vir zajetnega dodatnega zaslužka za univerzo in ponudnik visoko plačanih delovnih mest v podjetjih z visoko dodano vrednostjo za diplomante. Tako pač je v vseh razvojno propulzivnih okoljih. Pri nas pa je ta pomembni del inovacijskega sistema odvisen od državne podpore?! Intelektualni kapital, ki se ne uporablja, je mrtev kapital, investicija vanj pa je nasedla investicija. Kriza je najboljši čas, da zavihamo rokave, uporabimo vsa sredstva in pokažemo, da ne gre za to.

Ne spreglejte