Naj Amazon podpre slovenski jezik?

V zadnjem tednu sta do mene prišli dve peticiji, obe pa sta se nanašali na podjetje Amazon.
Naj Amazon podpre slovenski jezik?

Obe so podpisali avtorji in obe sta na Amazon oziroma njen upravni odbor naslovili apel. Obe pri Amazonu iščeta pravico. Peticiji ameriških avtorjev Prvo je podpisalo stotine ameriških pisateljev, ki so se kot kakšni talci znašli v navzkrižnem ognju med založniškim velikanom Hachette, ki izdaja njihove knjige (in svoje avtorje običajno plačuje v odstotkih od prodanih izvodov), in Amazonom, ki te knjige v tiskani in elektronski obliki prodaja na svojem portalu. Hatchette in Amazon sta že nekaj časa v pravi vojni glede prodajnih pogojev za knjige, ki jih izdaja Hatchette, in ker ta noče pristati na Amazonove zahteve, prodajni gigant na različne načine in bolj ali manj subtilno že pol leta diskriminira prodajo Hatchettovih knjig ter s tem neposredno uničuje tudi prihodke njegovih avtorjev. Kako to počne? Denimo tako, da za njihove knjige niso možna prednaročila, da nanje ne ponuja popustov, da njihovih novih knjig ne ponuja pri novitetah, da ne opozarja nanje pri klikanju na druge vsebinsko podobne knjige, da preusmerja kupce na knjige drugih založb, da je pri (sicer) novi knjigi napisano, da je ni na zalogi in da bo prišla na zalogo čez nekaj tednov ali pa tako, kot se je pred časom denimo zgodilo meni, da Amazonu že naročene knjige nekako ne uspe spraviti iz svojega skladišča na pot proti kupcu, zaradi česar kupec čez nekaj časa izgubi potrpljenje in stornira nakup. Ameriški avtorji, prodaja njihovih knjig se je zaradi teh (ne)poslovnih iger zmanjšala tudi za 90 odstotkov, saj drugi prodajni kanali za knjige ne morejo nadomestiti Amazonovega izpada, v peticiji pozivajo deset članov Amazonovega upravnega odbora (nekateri člani so v njem poklicno, drugi ne), naj še enkrat premislijo, če so tovrstni poslovni manevri upravičeni in moralni. Z njimi namreč neposredno uničujejo sadove njihove ustvarjalnosti in otežujejo ali pa celo onemogočajo njihovo preživetje in nadaljnje delo. Peticija slovenskega avtorja Drugo peticijo je pred dnevi ob solidnem odzivu sprožil slovenski avtor Renato Bratkovič, ki je na Amazon naslovil prošnjo, če bi v nabor jezikov, ki jih podpira Amazonov portal, kar v nadaljevanju omogoča samozaložnikom, da nanj kar sami naložijo knjigo in jo začnejo prodajati, vključili tudi slovenščino. Zdaj to ni mogoče in občasni poskusi, s katerimi poskušajo slovenski pa tudi drugi avtorji pretentati Amazonovega robota za prepoznavanje jezikov, to pa tako, da navedejo, da je knjiga napisana v nekem drugem jeziku, se kmalu končajo z obvestilom, da knjiga ni v tem jeziku, kot je bilo navedeno, zaradi česar bo odstranjena iz prodaje. To se tudi zgodi. Glede na to, da Amazon podpira tudi jezike, ki so manjši od slovenščine (natančen seznam je tu), denimo frizijščino, ki jo govori okoli pol milijona Nizozemcev in Nemcev (Amazon v principu podpira predvsem germanske in romanske jezike), je Bratkovičeva poteza logična, saj avtorjem, ki nimajo možnosti, da jim knjiga izide pri kaki založbi ali pa tega ne želijo, omogoča samostojno prodajanje lastnih knjig. Seveda pa peticija ameriških avtorjev kaže, da Amazon niti približno ne skrbi za interese avtorjev, če to ni znotraj njihove splošne poslovne strategije. Naj si založniki in avtorji torej želimo, da se Amazon začne ukvarjati s slovenščino in knjigami, napisanimi v slovenskem jeziku?

Amazon fresh Da ima Amazon skoraj neskončne prodajne ambicije, se vidi po tem, da se je zadnja leta spustil tudi na področje prodajanja hrane, celo sveže hrane. Po dostopnih informacijah na nekaj koncih sveta razvija in v praksi preizkuša tudi prodajne algoritme, ki za zdaj še spadajo v domeno znanstvene fantastike. Eden od njih je denimo ta, da bo kupca, ki se bo pri pregledovanju Amazonove spletne strani določen čas zadržal denimo na izdelku cezarjeve solate s piščancem, kmalu za tem na vratih obiskal Amazonov dron (brezpilotno letalo) s taisto solato in mu jo ponudil brez obveznosti (podrobnosti še niso znane, eksperimenti na to temo pa bojda potekajo tako na Floridi kot v Španiji).

Vse to kaže na Amazonov namen, da dolgoročno ne postane samo največja trgovina na svetu, temveč da postane trgovina z vsem po najnižjih cenah ter z najboljšo storitvijo. Kar pa seveda ne pomeni, da bo vse, kar bo prodano in dostavljeno z njihove strani, tudi najboljše kakovosti. Knjige že spadajo v to kategorijo.

Nemške knjige iz Poljske, slovenske pa iz Romunije? To na svoj način zadnje čase čutijo tudi nemški založniki, ki želijo svoje knjige prodajati prek Amazona. Ta jih je že pred časom hladnokrvno obvestil, da so odprli skladišče (ali celo več njih) na Poljskem, od koder bodo od zdaj pokrivali nemški trg, tako da naj zdaj knjige dostavljajo kar na Poljsko, od tam pa se bodo potem pošiljale nemškim kupcem nazaj v Nemčijo. Stroški dostave na Poljsko so seveda založnikovi, Amazonov zaslužek pa ostane nespremenjen. Vzemi ali pusti!

Tako si ni težko predstavljati bližnje, v tem trenutku še vedno rahlo distopične prihodnosti, v kateri bo Amazon ozemlje nekdanje Jugoslavije in še nekaj okoliških držav pokrival denimo iz Romunije, kamor bodo morali slovenski založniki, če bodo hoteli prodajati knjige prek tega knjigarniškega velikana, na svoje stroške dostavljati knjige, ki jih bo Amazon, potem ko bo kdo naročil knjigo, spet poslal nazaj v Slovenijo (stroške dostave pa bo plačal kupec). Zmanjšanje števila založnikov – in avtorjev Kakšne posledice bo imelo to? Seveda se bo takim novim poslovnim pravilom in modelom lahko prilagodilo le nekaj največjih slovenskih založnikov, najbrž predvsem tistih z dovolj velikim številom dovolj komercialnih naslovov, ki bodo lahko prenesli dodatne obremenitve pošiljanja knjig (ob vseh obstoječih stroških ter vse bolj skrčenem trgu), po drugi strani pa bodo z dovolj veliko prodajo prek Amazona vseeno lahko ustvarjali tudi dodaten prihodek.

Veliko vprašanje je, če imamo v Sloveniji zdaj več kot deset založb, ki so pripravljene in sposobne sprejeti take prihodnje izzive. Kaj bo z drugimi, ki želijo preživeti s prodajo svojih knjig na trgu? Kaj bo z avtorji in prevajalci, ki jih zaposlujejo te založbe? Vse to je odprto.

Vsekakor pa bodo te spremembe za avtorje imele velike posledice. Seveda bodo slovenski avtorji, potem ko bo Amazon začel podpirati tudi slovenski jezik, lahko na njegov portal naložili elektronske različice svojih besedil in jih na njem začeli prodajati. A to lahko storijo že zdaj na slovenskih portalih za prodajo elektronskih knjig, kot sta Biblos in e-emka. Ostaja pa vprašanje, koliko svojih besedil v knjižni obliki bodo prodali na njem, če za njimi ne bo stala založba s svojo uredniško, promocijsko in distribucijsko infrastrukturo. Ostaja vprašanje, kaj bo z novimi avtorji, ki jih zdaj še nihče ne pozna.

Bi recimo Vojnovićev roman Čefurji raus! doživel tako javen odmev, če bi bil objavljen kot samozaložniški projekt v elektronski obliki? Ne glede na vse kritike dela založb s strani avtorjev in prevajalcev so, razen redkih pohvalnih izjem, knjige, ki nastajajo znotraj klasičnega založniškega procesa, običajno veliko bolje narejene, promovirane in prodajane kot tiste, ki nastanejo v izključno samozaložniški režiji.

Peticiji avtorjev kažeta, da potrebujejo Amazon skoraj bolj kot založbe. Ostaja pa vprašanje, ali lahko avtorjem res uspe brez založb.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Planet Siol.net.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano