Mojstri zavijanja v levo

Avtoceste so prevladujoči del slovenske prometne normalnosti.

Za razliko od državnih in lokalnih cest jih Dars lahko dobro vzdržuje, ker se mu je finančno ministrstvo zgolj delno usedlo na prihodke od vinjet. Če se mu ne bi, bi vinjete lahko bile od 15 do 20 odstotkov cenejše. Prispevki od cestnin, ki jih drago plačujemo ob vsakoletni registraciji vozil, že tako ali tako končajo v integralnem proračunu. Morda ravno iz tistega denarja država plačuje zastonj kosila, namesto da bi vzdrževala vsaj mostove in nadvoze, če se že običajna vozišča spreminjajo v krpanko asfaltnih zaplat in udarnih jam.

Ob avtocestah je ograja, ki preprečuje, da bi se jim zgodilo, kar se dogaja drugim cestam. Da namreč ob njih raste petdeset odtenkov sivih gradenj z uvozom na dvorišče neposredno z državne ceste. In če ima kraj sposobnega župana, bo pri državi izposloval, da tablo z oznako kraja pomakne skoraj do naslednje vasi. Ta tabla pomeni tudi omejitev na 50 kilometrov na uro. Ki je potovalna hitrost, ko zapustimo avtocesto.

Simbol zaplankanosti V Sloveniji se za silo kam pride samo še po avtocestah, pa še te postajajo pretesne. Ko so začeli graditi ob avtocesti med Ljubljano in Vrhniko, sem se razveselil, misleč, da bodo le naredili tretji pas, ki bi bil vsaj tam nujen.

Pa sem se zmotil. Ker je bil, kot kaže, Dars edini sposoben črpati evropska sredstva, dokumentacija pa najmanj zahtevna prav za obdajanje avtocestnega križa s protihrupnimi ograjami. Te investicije kar nekaj prispevajo h gospodarski rasti. Ograje namreč, dokler jih gradijo.

Sicer pa kaj lahko bolj simbolizira slovensko zaplankanost kot protihrupna ograja. Morda še jezikovno čistunstvo na prometnih tablah in smerokazi. Prve tujce, ki drvijo mimo, vabi v nakupovalno središče. Za drugo je konec sveta v Postojni ali Kopru. Ker ja, Slovenci ne vemo, v kateri smeri so Milano, Venezia ali Budapest, tujci pa imajo GPS. Na portalih Slovence pozivajo, naj hitrost vožnje prilagodijo, tujce pa, naj jo reducirajo. In panično zavirajo na cesti, kjer je vse normalo. Je pa portal opravičil stroške investicije.

Na barikadah S protihrupnimi ograjami smo slovenski avtocestni križ zabarikadirali na dveh pasovih. Tisti, ki nas pošiljajo na vlak, si privoščljivo manejo roke. Ampak vsaj v smeri vzhod–zahod postaja tretji pas nujen. Vozni pas je poln tovornjakov, ki vozijo 80 ali 90 kilometrov na uro, prehitevalnega pa zavzamejo ekološko ozaveščeni lokalci. Vozijo počasi, ker hitra vožnja porabi več goriva za premagovanje zračnega upora, ampak da bi se vozili 90 za tovornjakom, pa ne gre. Optimalna hitrost je 95 in z njo se spravijo na prehitevalni pas.

Plačali so vinjeto in vinjeta vključuje tudi pravico uporabe prehitevalnega pasu!

Pa vendar, če ne bi bilo avtocestnega križa, se v Sloveniji sploh ne bi dalo nikamor. Pomilujem predele, kjer avtoceste ali hitre ceste nimajo, in jim želim, da jim jo čim prej zgradijo.

Verjetno bo morala biti na kolih ali pa v tunelu, ker cesto bi sicer imeli, ampak ne na najboljši kmetijski zemlji ali v neokrnjeni naravi ali blizu naselja. Vsaj tiste v Velenje ne in še posebej ne okrog krajev, kjer do obstoječe avtoceste ni daleč.

Konec normalnosti Relativna cestna normalnost se neha na izvozih z avtocest. Brez posebnega reda je skoraj povsod omejitev 40, pri čemer je tu in tam res treba zmanjšati hitrost na 40, kakšen drugi izvoz pa je popolnoma varen tudi pri 60, 80 kilometrih na uro … Da bi imeli izvoze, kjer se pelje 90, torej toliko, kot na cesti, na katero se priključujete, to vendarle ne gre, to je nadstandard, ki so si ga zaslužili samo Tržičani. Ker je pri Postojni izvoz za našo Postojno in ne razcep proti inozemski Reki, je poleti tam zastoj.

Sploh imamo z izvozi smolo. Ali so posledica nesposobnosti stroke, da uveljavi svoja načela, ali gre za podleganje lokalnim lobijem, nesposobnost pridobitve zemljišča ali zgolj interes, da bi se Darsu drago prodalo zemljo, ki jo je nekdo pravočasno pokupil prav na tistem mestu, tega ne vem.

So pa neumnosti na vsakem kilometru. Pojdimo samo iz Ljubljane proti Kranju. Priključek na Celovško je vkopan v hrib. Dražjega od predora pri gradnji cest ni. Pristop "Ima se, može se". Priključek za ljubljansko letališče je sredi krompirjevih njiv sredi piste, namesto da bi bil v višini vzhodnega ali zahodnega konca piste.

Kranj vzhod je spet sredi njiv, z levim ovinkom proti Kranju. Kot da je za Kranjčane pomembnejše, da brez zastojev pridejo iz Kranja proti Jesenicam in ne iz Ljubljane v Kranj. Do levih ovinkov bomo še prišli, ampak vzrok, da jih ne maram, ni ideološki.

Normalno bi bilo, da bi imel Kranj deteljico na cesti Škofja Loka–Jezersko. Priključek Kranj zahod je spet kar nekje, namesto da bi bila deteljica na cesto Kranj–Golnik oz. Kranj–Brdo.

Prestolnica na levi Tudi Ljubljana s priključki na avtocesto ali obvoznico nima sreče. Ena glavnih vpadnic, Šmartinska cesta s svojim BTC-jem, ima invaliden priključek. Z vzhoda na Šmartinsko in s Šmartinske proti vzhodu se guncamo in guncamo ob avtocesti skozi nekaj semaforjev. Zdaj bodo tam zgradili še Ikeo.

Včasih zaradi narave stvari, včasih pa zaradi odsotnosti boljših rešitev se promet ustavlja ob zavijanju v levo. Levo se z Gorenjske zavija na Celovško in se čaka. Levo se s Tržaške zavija na avtocesto in se čaka. Levo se v Malencah zavija proti Škofljici in proti Zagrebu in se čaka. Levo se z Dolenjske ceste zavija na avtocesto in se čaka. Levo se pri izvozu Brezovica zavija proti Vrhniki in se tako čaka, da se promet zatrpa v razcep Kozarje in še naprej proti Brdu. Levo se na izvozu Rudnik z vzhoda zavija proti Peruzzijevi.

DHL je v navigacijski program za svoje tovornjakarje, ki razvažajo blago po Ameriki, vgradil pravilo, da nikoli ne zavijajo levo. Ampak na izvozih z avtoceste, tako kot so narejeni, ni izbire. Ko naslednjič čakate v kakšni koloni, je to verjetno zato, ker je nekje spredaj neko zavijanje levo. Ki ne požira.

Zgolj izjemoma je krivo zavijanje v desno, ki ga kak prometni sadist ni uredil tako, da bi promet desno po njem tekel gladko – npr. z Roške desno proti Fužinam, s Šmartinske pred Kolinsko desno proti BTC-ju, z Riharjeve desno na Barjansko … Na teh točkah znatna pospešitev prometa ne stane skoraj nič. Ampak zakaj bi bilo okroglo, če je lahko oglato.

Vpadnica levega središča Težava priključkov Ljubljane na avtocesto je, da avtocesta ne pripelje naravnost v mesto. Ne izteče se v mestno vpadnico, kot je to v Gradcu, na Dunaju, v Münchnu, ampak v mesto vodijo stare vpadnice – Celovška, Tržaška, Dolenjska, Zaloška, Šmartinska, Dunajska –, ki vodijo še kam drugam, ne samo na avtocesto. Čeprav je prometa proti avtocesti zadnje čase več, zgodovina pojasnjuje, da so taki, kot so.

Edina ljubljanska vpadnica, ki vodi samo na avtocesto in nikamor drugam, je Barjanska. Ampak tudi tukaj se Dolenjci in Štajerci na avtocesto priključujete s pomočjo semaforiziranega levega ovinka. In seveda stojite na semaforju takoj, ko ste zapustili avtocesto, ob konicah pa že na pasu za izvoz z avtoceste.

Zakaj? Zato ker takrat, ko so ta priključek gradili, ni bilo volje, da bi iz smeri Dolenjske ali Štajerske na Barjansko promet speljali z desnim ovinkom, torej vzhodno od Barjanske. In se peljete pod Barjansko, zavijete desno in potem na semaforju čakate, da vas spusti levo na Barjansko. Ta semafor vas ustavi tudi nazaj grede.

Presenečenje Zato kar nisem mogle verjeti svojim očem, da se v severovzhodnem delu križišča med Barjansko in avtocesto nekaj koplje. Bravo, sem si mislil, končno ena pametna poteza, avtocesto bodo z desnim ovinkom in brez semaforjev priključili na Barjansko. Bo vsaj ena vpadnica, po kateri bodo tujce lahko spodobno pripeljali do vladne ali predsedniške palače. Ob Barjanski ni propadajočih na pol kmečkih hiš, kot so ob Celovški ali Tržaški. Barjanska je spodobna in tudi ne preveč barbarsko zaplakatirana.

Pa sem se zmotil. Ne delajo priključka na avtocesto, ampak parkirišče za P+R. Za vse večne čase je torej pokopana možnost, da bi vsaj en sam samcat ljubljanski priključek na avtocesto deloval brez semaforja in zastojev.

Verjetno bo Ljubljana zato dobila še kakšno točko v ocenjevanju za zeleno prestolnico. Čas, ki ga ljudje izgubljajo v zastojih, in izpuhi, ki jih v tem času napuhajo avtomobili, pa nikogar ne zanimajo.

Parkirišče za P+R bi seveda lahko uredili tudi višje ob Barjanski ali pa južno od avtoceste.

Sicer pa, zakaj bi ravno promet država urejala racionalno in zakaj ravno v prometu zavijanje v levo ne bi bil problem?

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Planet Siol.net.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano