Mnogi se veselijo, čeprav za to nimajo pravega razloga

Rezultati so potrdili napovedi, da bodo tokratne hrvaške parlamentarne volitve najbolj negotove do zdaj: niti ena politična opcija ni dosegla tako želene absolutne večine, vsaka stran pa ima svojo utemeljitev, kdo bi moral dobiti mandat za sestavo nove hrvaške vlade.

HDZ tudi tokrat s tremi mandati iz diaspore

Domoljubna koalicija, ki pod vodstvom stranke HDZ združuje stranke desne usmeritve, je po zadnjih podatkih, ki upoštevajo že skoraj vse glasovnice, prejela 59 od skupaj 151 poslanskih mest v hrvaškem saboru. V to številko so zajeta tudi tri poslanska mesta iz enajste volilne enote, ki jo predstavljajo hrvaški državljani brez prebivališča na Hrvaškem. Zaradi prevlade volivcev s hrvaškim državljanstvom v Bosni in Hercegovini je tradicionalno in dosledno naklonjena prav stranki HDZ (zaradi česar je glasovanje drugače mislečih volivcev v tej volilni enoti, ki zajema tudi hrvaške državljane s prebivališčem v Sloveniji, pravzaprav povsem brez učinka).

SDP si obeta izenačitev s povolilno koalicijo

Koalicija Hrvatska raste, ki jo vodi dozdajšnja vladajoča opcija na Hrvaškem s premierjem Zoranom Milanovićem, pa v enajsti volilni enoti sploh ni izpostavila svojih kandidatov, na Hrvaškem pa je dobila natanko enako število poslanskih mest kot njihovi največji tekmeci, to je 56 mest.

A prav zaradi teh treh glasov razlike volilnih upravičencev brez prebivališča na Hrvaškem, katerih volilna pravica je velikokrat predmet razprav med hrvaškimi državljani, je predsednica države Kolinda Grabar Kitarović že nakazala, da je relativni zmagovalec volitev Domoljubna koalicija, ki je blizu tudi njenemu političnem prepričanju.

Po drugi strani pa koalicija Hrvatska raste računa na tri mandate, ki so jih dobile istrska regionalna stranka IDS, ki je v trenutni vladi koalicijski partner, a je na tokratne volitve šla brez Milanovićeve stranke, in dve manjši regionalni stranki severnega hrvaškega primorja. Tako torej tudi Milanović, enako kot prvi mož stranke HDZ Karamarko, računa na 59 poslanskih mest.

Obe veliki stranki pričakovali preveč

V resnici pa nobena od teh koalicij nima pravega razloga za zadovoljstvo. Desna koalicija, ki so ji mnoge napovedi v predvolilnem času dajale prednost pred njihovimi za zdaj še vedno vladajočimi tekmeci, na koncu le ni uspela ustvariti prednosti, ki so jo pričakovali in želeli. Celo še nekaj ur po zaprtju volišč in objavi prvih začasnih rezultatov so visoki predstavniki stranke HDZ javno govorili, da pričakujejo razplet, ki jim bo omogočil, da sami sestavijo vlado.

Prav tako je hladen tuš doživela vladajoča garnitura, ki ni uspela ponoviti rezultatov z zadnjih volitev. Predvsem se je pokazalo, kako zelo (simetrično) polarizirana je hrvaška politična scena in tista že znana zemljepisna porazdelitev, kje na Hrvaškem prevladuje katera politična opcija.

Tokrat ne bodo več odločali samo veliki

Za nekatere presenečenje tokratnih volitev, za druge pa ne, je Most, skupina neodvisnih seznamov, na kateri so tako tisti z levimi kot tudi z desnimi političnimi opredelitvami. Vsem pa je skupno prepričanje v nujnost bolečih rezov in reform, ki jih je po njihovem mnenju nujno treba izpeljati, da bi se država izvlekla iz krize. Prvi mož Mosta, župan mesta Metković Božo Petrov, je prav na ta način pozdravil svoje mesto in je prepričan, da je to prava pot tudi za državo. Glede morebitnih povolilnih sodelovanj vztraja, da bo Most sodeloval samo s tistimi, ki bodo vztrajali pri izvedbi reform, in obljubljajo, da bodo prekinili sodelovanje, če sklenjenih dogovorov druga stran ne bo spoštovala.

Tisti, ki bo sklenil dogovor z Mostom, bo tako imel dovolj podpore za sestavo vlade, zato ne preseneča, da obe veliki koaliciji v svojih izjavah že tekmujeta, kdo je večji podpornik reform (čeprav te retorike in predvsem v takšnem obsegu v predvolilnem obdobju ni bilo slišati).

Most – najbolj zaželena nevesta

Nekateri analitiki opozarjajo, da so v Mostu združene različne opcije. Zato obstaja nevarnost, da bi lahko nekatere izvoljene poslance Mosta zamikalo, da sami sklepajo povolilne dogovore – toda Petrov zagotavlja, da bo Most pri vseh tovrstnih dogovorih nastopal enotno. Prav Most bo tako jeziček na tehtnici, ki bo prekinil duopol največjih hrvaških političnih opcij, a je v tem trenutku še prezgodaj napovedati, s katero opcijo se bo Most (najprej) zmenil.

Vsekakor pa ima Most, katerega uspeh je ogledalo splošnega nezadovoljstva nad hrvaško politiko med volivci, ki iščejo neko svežo moč, v tem trenutku s svojimi 19 mandati tako veliko moč odločanja, da bo morda, čeprav ne zelo verjetno, bodoči premier prišel celo iz njihovih vrst.

Komaj simboličen izkupiček za Josipovića in Bandića

Še najmanj razlogov za zadovoljstvo ob rezultatih imata nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović in zagrebški župan Milan Bandić, katerih stranke so dosegle le simboličen izkupiček enega oziroma dveh mandatov. Prav tako je (ponovno) streznitev doživel Ivan Vilibor Sinčić, katerega združenje Živi zid je bilo deležno velikih simpatij ob preprečevanju deložacij socialno ranljivih ljudi, a se na državni politični sceni ni uspel profilirati.

Zelo nezadovoljna je lahko tudi Mirela Holy, njena stranka je še nedolgo nazaj v anketah javnega mnenja zasedala celo drugo mesto, a bo, kot zdaj kaže, ostala zunaj sabora.

V resnici so še vedno odprte vse možnosti

Kdo in kako bo torej sestavljal naslednjo hrvaško vlado, je v tem trenutku še vedno nemogoče zanesljivo napovedati. Vsaka stran po svoje (velikokrat povsem različno) tolmači številke, ki odražajo voljo hrvaških volivcev, zato bo treba še počakati, kaj bodo prinesla usklajevanja med strankami po volitvah. Tu pa je še osem manjšinskih zastopnikov, ki bodo tokrat, ko bolj kot kadarkoli doslej šteje vsak glas, morda imeli več vpliva na končni izid, kot si lahko predstavljajo.