Petek, 1. 6. 2018, 0.01
5 let, 9 mesecev
Mazzini odgovarja Gamsu, obema v eni osebi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,98
63
Za tiste, ki šele zdaj vstopate na tale dopisovalski vlak: prof. dr. Gams je dobil mandat slovenskih znanstvenikov, da je njihov zastopnik v Državnem svetu. Pripravil je predavanje o izumiranju slovenskega naroda, na katerem je ugotovil, da so za našo tragedijo krivi "liberalizacija žensk, kontracepcija, splavi, ženske pravice, šolanje žensk".
Govoril ni kot zasebnik, marveč kot znanstvenik in njihov predstavnik, zato sem napisal kolumno z naslovom Slovenska znanost priporoča: ženske v okove!.
Prof. dr. Gams je odgovoril s prispevkom Kaj si ti osebno naredil za ženske?.
In tole je moj odgovor, po katerem ne nameravam dodati ničesar več, če se res ne zgodi kaj nepredvidenega.
Dva v eni osebi
Branje prispevkov gospoda Gamsa je vedno zanimivo, ker se berejo, kot bi jih pisali dve osebi hkrati. En gospod Gams pravi, da je vsega krivo šolanje žensk, drugi pa trdi, da se je vedno boril za šolanje žensk. Kako gre to dvoje skupaj, ne bi vedel; taka kognitivna disonanca je neverjetna.
Poglejmo primer, en sam, a poveden. Sebe dr. Gams označi kot "politično strogo neuvrščenega načelnega znanstvenika". Poguglajte in našli boste njegovo predavanje o inteligentnih sistemih in robotiki - profesor Gams je namreč vodja Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan. Predavanje lepo teče, a ko krene zunaj računalniških okvirov, začne škripati - stran 23 odpre trditev, da je IQ edini napovedovatelj kariernega uspeha. A, dajte no, take traparije pa še ne!
Naslednji stavek doda, da imajo tisti, katerih IQ je nižji, več možnosti za ločitve, nezakonske otroke, zapor in dolgoletno dobivanje socialne podpore. Tole res postaja zanimivo.
Obrnimo stran in zagledamo tole:
Oprostite, je res to, kar vidim?
Profesor sredi predavanja o robotiki mirno podtakne sliko, na kateri je jasno vidno, da imamo belci večji IQ od črncev.
Zakaj? Čemu?
To je tema, ki zahteva resno predstavitev in že sam opis na Wikipediji je dolg in poln nasprotujočih se raziskav. Najprej, saj nihče zares ne ve, kaj IQ sploh meri. Zagotovo je le, da se viša z generacijami in da je vpliv kulture velik, verjetno pa tudi jezika samega, oziroma načina, kako možgani z jezikom delajo. Že to bi bil lahko samostojen predmet in študenti bi gagali, preden bi predelali vse gradivo za in proti.
Tu, pa, spotoma, profesor Gams navrže graf, ki ga pač poslušalci berejo kot: uuuu, znanstveni dokaz, da smo mi belci najpametnejši!
Če bi profesorju Gamsu omenil, da poslušalce spotoma in mimogrede rasistično okužuje, bi debelo gledal: kdo, jaz? Pa saj to je znanost!
Gospod Gams, ni. Uspešnica, ki je zagovarjala trditev o razliki IQ med rasami, je bila knjiga The Bell Curve iz leta 1994. Uf, doživela je mnogo študij in kontraštudij, dajte, preberite kakšno.
Seveda gospod Gams ne bo prebral, ker pač jemlje tisto, kar hoče podtakniti.
Ne verjamete?
Poglejte gornji graf še enkrat.
In se vprašajte, kje so pa Azijci.
Ni jih. Zakaj ne?
Ker so po istem viru oni prvi po IQ, belci pa drugi.
In zato jih je gospod Gams mirno pozabil omeniti.
In ste recimo študent, zaupate profesorju, odidete s predavanja s sladkim občutkom, da ste kot belec najpametnejši na svetu. Gospod profesor že ve. Tako ali tako pa gre za ideološko nevtralno temo, čisto znanost, kaj pa je merjenje IQ drugega, to sploh nima zveze s psihologijo, kulturo, sociologijo, antropologijo …
Branje prispevkov gospoda Gamsa je vedno zanimivo, ker se berejo, kot bi jih pisali dve osebi hkrati. En gospod Gams pravi, da je vsemu krivo šolanje žensk, drugi pa trdi, da se je vedno boril za šolanje žensk.
Zmaga gospoda Gamsa
Gospod Gams svoj odgovor začne z: "V prejšnji debati sem strokovno imel bolj prav, a marsikdo je rekel, da sem debato izgubil. Poglejmo, kako bo tokrat."
Ne poslušajte drugih, gospod Gams, povem vam kar sam: zmagali ste!
Če so bili časi najinega prvega dopisovanja pred davnimi leti odprti, se zdaj zapirajo in napočil je vaš trenutek. Homofobi potrebujejo človeka, ki jim bo dal znanstveno podlago. Z veseljem bodo kazali vaš oskubljen graf, češ, poglejte, koliko pametnejši smo od njih, črnih, drugih in drugačnih! Z veseljem vas bodo tudi citirali, da so za vse krive ženske in sploh njihove pravice in izobrazba. Postali boste dvorni znanstvenik. Obeta se vam čudovita politična kariera. Bravo!
Ne vem, koliko spremljate socialna omrežja, a tam ste že heroj. Nad vami se navdušujejo večinoma fantje blizu tridesetih, slikani s steklenicami piva, karantanskim panterjem in nekateri tudi z orožjem. Dali ste jim veliko: mogoče so brezposelni ali pa v človeka nevrednih službah, zdaj pa vedo, da so kot moški v boljši polovici človeštva, in ko bodo videli še gornji graf, bodo noreli od ponosa.
Dajete jim veliko, dajete jim ideale, na podlagi katerih se začenjajo vojne.
(Spotoma, seveda spregledajo, da razvijate robote, ki jih bodo kmalu oropali še tistih služb, kar jih imajo.)
Ko me vprašate, kaj sem jaz storil, nimam česa pokazati. Če rečem, da so dobri in hudobni ljudje povsod, ne glede na raso, pa neumni in pametni tudi, prefrigani in naivni pa sploh, to ne zveni znanstveno in iz tega ne morete narisati lepega grafa.
Pravzaprav iz tega še pretepa ne morete začeti, kaj šele vojne.
63