Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Veronika Podgoršek

Sobota,
16. 1. 2016,
12.36

Osveženo pred

8 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Veronika Podgoršek kolumna

Sobota, 16. 1. 2016, 12.36

8 let, 1 mesec

Kako pomagati prijatelju v stiski?

Veronika Podgoršek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Vsi ljudje se skozi svoje življenje soočamo z različnimi problemi. So stalnica. Lahko ti jih povzročajo drugi.

Namerno ali nenamerno. Lahko si jih povzročaš sam in še to veliko več, kot bi si jih načeloma lahko. Lahko so posledica spleta okoliščin, nesreče. Eni so manjši, drugi večji. In ko se posameznik znajde v težavi, ki mu povzroča bolečino, pogosto nespečnost, neješčnost, nemirnost duše, žalost, strah, nemoč, mu je največja želja, da bi se nastala situacija kar najhitreje in najbolje rešila.

Najbolje za posameznika in za dotičen problem je, da lahko gre v življenju naprej.

Vsak posameznik se s težavami sooča drugače Se pa nastali problemi v intenziteti doživljanja vedno od posameznika do posameznika razlikujejo. Pa če tudi gre lahko za identični problem, ga ljudje povsem drugače vidijo, razumejo, se z njim spopadajo oziroma rešujejo.

Tako lahko rečemo, da je nek za nekoga povsem banalen problem lahko za nekoga tako boleč, da je lahko tudi usoden. Usoden tako, da se na primer posameznik začne tako bati partnerskega odnosa, da se ne želi več čustveno zaplesti ali da nekomu ali sebi vzameš življenje. Nekateri se v določenem problemu ali težavi celo vdajo in se ne spopadajo več. Problem ali bolečino celo vzdržujejo ali ga/jo iščejo.

Morda tudi na tak način ohranjajo nekaj ali nekoga živega. To pa je odvisno od posameznikovega karakterja, psihičnega ustroja in preteklih dogodkov, ki vsakega izmed nas močno zaznamujejo.

A prav v teh trenutkih je človek najbolj ranljiv … … in najbolj potrebuje nekoga zraven sebe. Želi si čutiti, da ni sam. Želi biti slišan in razumljen. A to nikakor ne more začutiti, če drugi njegov problem posplošuje, minimizira, mu jemlje pomen ali tolaži v stilu, saj to ni nič takega. Ali joj, ko boš pa velik/a, bo vse drugače. Ali, saj to pa ja ne boli. Še veliko hujših stvari je na svetu.

Vse to je lahko res, a dejstvo je, da oseba, ki se v danem trenutku sooča s problemom, je v tistem trenutku zanj največji, najbolj boleč in najbolj pomemben. Nikoli ne moremo zares vedeti, kaj in kako nekdo glede dogodka, ki se mu je zgodil, čuti. Dejstvo je, da človek za druge in kaj se dogaja znotraj njih, ne more čutiti v vsej polnosti.

Še posebej ne moremo vedeti, kaj nekaj pomeni, kako se občuti, če sam take izkušnje nisi imel. Ne moreš zares vedeti, kako je biti starš, če otrok nimaš. Ne moreš zares vedeti, kako je, če ti umre otrok ali tebi draga oseba, če se ti to še ni zgodilo. Ne moreš zares vedeti, kako je, če te nekdo pretepe, ti grozi, če se ti to ni zgodilo. Pa še, če se ti zgodi, posameznik to čuti in doživlja na povsem svoj način!

Želi si biti samo slišan! Človek v stiski, ki jo čuti znotraj sebe, pogosto potrebuje, da se znebi stiske, da jo z nekom deli. In dejstvo je, da si oseba, ki o svoji stiski, nastalem problemu govori, si ne želi drugega, kot da se ga aktivno posluša, sliši in skuša razumeti. Se pa pogosto dogaja, da se ljudje v vlogi poslušalca nezavedno čutijo dolžne, da takoj iščejo rešitve. In to namesto tistega, ki je v težavah, in ne, da bi oseba v stiski to izrazila, kar pri prizadetem pogosto izzove tudi kontradiktorno nelagodje.

Zadnja želja človeka v stiski na tem svetu namreč je, da mu poslušalec takoj začne podajati različne nasvete, kaj, kako in zakaj bi moral, kaj vse ni naredil prav. To posamezniku v stiski poda še večjo stisko, saj dobi občutek, da ni sposoben, dovolj dober, dovolj pameten, pogumen, da je naredil veliko napako, ki je ne bi smel. Skratka, vse, kar v osnovi že sam predeluje in s čimer se znotraj sebe bojuje.

Kdaj nekomu dati nasvet? Za različne nasvete je oseba pripravljena in so neskončno dobrodošli takrat, ko sama povpraša po njih. Ko izrazi zanimanje za to, kaj si drugi misli ali kaj bi drugi naredil, če bi bil v podobni situaciji. Pa še takrat je pomembno, da se svoje misli ali predloge podaja na način: jaz bi v tem primeru morda razmišljal/a v tej smeri ali naredil/a tako in ne, da se govori ti bi moral/a tako, ti ne bi sme/a tako, ti, ti, ti.

Ob ti-jih se namreč osebe na drugi strani pogosto počuti napadeno in napade nazaj. Ob tem se prizadeti počutijo pogosto neslišano, nerazumljeno in posledično samo. Posledica tega pa je tudi ta, da se na drugi strani ljudje sploh bojijo težave drugih poslušati in se zato spretno temu marsikdaj tudi izogibajo.

Bodi z njim, ob njem in zanj Zato je tisto, kar si človek v težavah od pomembne osebe zraven sebe oziroma tistemu, ki se zaupa, najbolj želi, da ga le ta "zgolj" posluša in skuša v njegovi bolečini in strahu slišati, kaj nastala situacija tej osebi v tistem trenutku pomeni. Zgolj to, da si z njim, ob njem in zanj.

Lahko ga podrobneje o situaciji sprašujete, a brez iz njegove strani izražene želje ne podajajte svojih mogočih rešitev. Vsi mi se soočamo s tem, da se nam marsikateri pretekli problemi zdijo celo smešni, a vseeno so se nam takrat zdeli vse prej kot to.

Ne spreglejte