Dvorana zrcal

Opisal sem primer gospe, ki je izgubila službo, s tem verjetno tudi precej smisla in rutine, dobila pa veliko prostega časa, ki ga je porabila za brskanje po internetu in ko je krenila v zarote cepljenja, je potonila hitro in z obupanim navdušenjem.

Poglejmo, kako je k radikalizaciji prispevala tehnologija. Včasih bi človek s preobiljem časa in željo po smislu šel v knjižnico, se sprehajal ob policah, zastal, vzel kakšno knjigo v roke, pobrskal, jo začel brati ali nadaljeval iskanje.

A četudi bi našel knjigo, ki bi ga docela prevzela, bi se neprestano zavedal, da so okoli njegove oboževane knjige še dolge skladovnice drugih, da obstajajo tudi različna mnenja in nasprotujoči si pogledi.

Pomislite le na časopis: mar vas res zanimajo vse novice? Njega dni so v trgovinah ležali celi paketi prilog, ki jih ljudje sploh niso nosili domov. A vedeli so, da obstajajo, da ni na svetu le to, kar jih zanima, marveč še vse tisto, kar morajo prelistati, da pridejo do svoje teme.

Svet postane črno-bel Kadar kupujete ali si samo ogledujete knjige na Amazonu, vam spletna stran ponudi tisto, za kar meni, da bi vas tudi zanimalo. Poglejte naslednjo sliko, ki jo je v svoji raziskavi naredil Valdis Krebs. Je starejšega datuma, a njen pomen je še vedno aktualen in boleč.

Gre za knjige, ki zanimajo ameriške demokrate (modre kockice) in republikance (rdeče), torej levičarje in desničarje. Recimo, da za izhodišče izberete Naomi Klein in njeno Doktrino šoka, program vam takoj ponudi knjige, ki so zanimale vaše "somišljenike" – torej ekran napolnijo samo levičarski izdelki.

In zdaj še enkrat poglejte gornji prikaz.

Med levičarji in desničarji ni povezave. Niti ene knjige ni, ki bi jo brali oboji. Kar pomeni, da si lahko rečete: "Ti levičarji/desničarji so pa res tepci, saj niti ene same knjige niso sposobni napisati!"

(Čisto svoj oblak na levi so tvorile tudi knjige o Obami, ki so jih očitno kupovali zaradi njega osebno in ne zaradi politike.)

Iskanje že najdenega Skratka, pri knjigah takoj ugotovite, da mislijo vsi enako, tako kot vi, kar vas zelo razveseli. Nato se polotite guglanja in če naredite preprost poskus ter iskanja izvedete iz različnih računalnikov in različnih krajev na svojem potovanju, prijavljeni ali neprijavljeni, boste opazili zanimive razlike pri rezultatih.

Ja, tudi Google vam želi ustreči in vas zapira v svoj mehurček.

Verjetno kralj prilizovanja je Facebook, ki je prevzel Googlovo štafeto. Če si začnete ogledovati objave ljudi, ki so navdušeni nad eno samo temo, bodo nenadoma iz vašega sveta izginili vsi drugače misleči.

Možgani že tako iščejo potrditev tega, s čimer se ukvarjajo; zato nosečnice povsod vidijo samo trebuščke in dojenčke. Tehnologija je to le še okrepila.

Problem je v tem, da se tega ne zavedamo.

Začnete brati članke o zarotah cepljenja ali kemičnih izpustov letal in nenadoma jih čisto zares vidite povsod – z njimi vam strežejo omrežja in ker vedno bolj podivjano klikajo, vam jih nudijo vedno več, češ to vas pa res zanima.

In ko ste se znašli v slepi ulici, je tehnologija kladivo, ki vas že globlje zabija vanjo. A četudi bi vas zanimalo kaj drugega, kot vidite na zgornjem grafu, računalniškega prestopa ni – sami, z lastno voljo se morate iztrgati in vložiti trud za drugačno mnenje, česar večina ljudi ne stori, seveda.

V knjižnici bi poiskali sosednjo knjigo, tu pa morate na Facebooku prav iti na seznam svojih "prijateljev" in ročno poklikati take, ki mislijo drugače. A ker motijo vaš urejen svet, jih boste bolj verjetno odstranili kot brali.

Obljubljali so, da bo internet razširil obzorja, v resnici pa je ustvaril otočke fahidiotov. Druženje enakih In če uporabljate spletne strani za iskanje partnerjev, algoritmi niso drugačni, isto lepijo na isto.

Da vsi enako mislijo, lahko najdete potrditev tudi v realnem svetu. Letalska družba KLM že dolgo ponuja Facebook prijavo in potem sedežni red po podobnosti objav. Prej ste sedeli doma in se poglabljali v zaroto, nato pridete na letalo in vsi okoli vas vedo vse o tej temi. Neverjetno čudovito! Kot bi samega sebe srečevali, kamorkoli pogledate in greste.

Dvorana zrcal Tehnologija nam je omogočila, da stojimo sredi dvorane zrcal in povsod vidimo samo sebe. V resnici pa nas internetni algoritmi delajo osamljene in nevarne, ker večajo naš narcisizem s tem, da odstranijo ves svet, ki ni kot mi. Okrepijo lastnosti, ki jih imamo. In ker se v osami in anonimnosti interneta prej pokažejo slabe lastnosti, okrepijo njih.

Drugačno mnenje je šok. V svetu, ki je ves kot jaz, nenadoma zagledamo košček nejaza in srd je strahoten, treba ga je odstraniti, takoj! Grožnje in trolanje postajajo norma. Sodobna komunikacija ni več pogovor, marveč je postala eksorcizem.