Dežela brez cigaret – ''tam spodaj''

Za to obstaja kar nekaj razlogov. Glede na to, da se tudi pri nas pripravlja sprejetje nove protitobačne zakonodaje, si jih velja malce pobliže pogledati iz perspektive običajnega obiskovalca te celine.

Kupiti cigarete ni povsem preprosto

Medtem ko so na naših bencinskih servisih in drugih priročnih prodajnih mestih cigarete še vedno na dosegu roke prodajalca, po navadi kar neposredno za njegovim hrbtom, da zlahka seže ponje, če se stranka ''impulzivno'' spomni nanje, je denimo v Sydneyju, največjem avstralskem mestu, kupovanje cigaret bolj zapleteno. Poglejmo.
    
Kot prvo se cigaret nikjer ne vidi. Stene za prodajalci v priročnih trgovinah so običajno belo prazne, nekje je zgolj napis: ''Smoking kills''. (''Kajenje ubija''.) Včasih je na tej steni, za katero se potem izkaže, da gre dejansko za sprednjo vratnico omare, z povsem nevpadljivimi in enotnimi črkami napisano, katere cigarete prodajajo na tej lokaciji, včasih je poleg navedb znamk cigaret navedena še njihova cena.
    
Če torej tu želite kupiti cigarete, se morate nanje spomniti sami od sebe, brez vizualnega ''opomnika''. Če se torej spomnite in zanje rečete prodajalcu, mora on odpreti omaro. Kaj zagledate?
    
Zagledate enotno zložene črne škatle cigaret, ki vizualno odbijajo že na prvi pogled. Prepoznavnih logotipov cigaretnih blagovnih znamk tudi ne najdete. Ukinili so jih. Namesto tega imajo vse cigarete svoje ime izpisano v enotno nevpadljivi pisavi, torej v t. i. nevtralni embalaži. A to še zdaleč ni vse.
    
Na samih cigaretnih škatlicah, torej črnih škatlicah z nevpadljivo, enotno napisanimi vrstami cigaret, je spredaj natisnjena ena ali pa tudi več izbranih fotografij, ki prikazuje strahote, do katerih lahko pride pri dolgoletnem kajenju. Ena od njih denimo prikazuje 34-letnega Bryana, ki je na manjši fotografiji še ves čeden in krepak, na večji, ki je nastala samo deset tednov pozneje, pa potem že povsem sesut in izčrpan od pljučnega raka, ki ga je povzročilo kajenje. Druga fotografija prikazuje, kako je videti rak v ustni votlini, ki ga je povzročilo kajenje. Tretja kaže, kaj je kajenje naredilo zobem in dlesnim, pa kako so videti pljuča kadilca in tako naprej.
    
In potem, ko se kljub vsem tem, za nekatere pomembnim, za druge pa spet ne prevelikim oviram, nekateri vseeno odločijo, da bodo cigarete kupili, jih na blagajni pričaka še visoka cena.

Cigarete v Avstraliji so že zdaj petkrat dražje kot pri nas. In z dražitvijo še niso končali. Ravno nedavno so napovedali, da jih bodo podražili še za kakih od deset do 15 odstotkov. Do leta 2020 naj bi po načrtih dosegli približno desetkrat višjo ceno, kot zanje zdaj plačamo v Sloveniji.
    
Cigarete bodo kadilca, ki pokadi škatlico na dan v Avstraliji, takrat lahko stale tudi več kot 800 evrov mesečno.

Kje kaditi?

Če gledate po tleh, na ulicah in v parkih v Avstraliji ne boste našli kaj veliko cigaretnih ogorkov. V Sydneyju so že pred dvema desetletjema, leta 1996, cigaretne ogorke razglasili za koncentrirane nevarne odpadke in glavni mestni okoljski problem. Takrat so na mestne ulice letno odvrgli skoraj 7 milijard ogorkov, ki so mašili kanalizacijo in onesnaževali sydneyjski zaliv. Po uvedbi kazni 200 avstralskih dolarjev za odmetavanje ogorkov in prvotnem posmehu temu ukrepu je mesto uspešno odpravilo smetenje.
    
To, da ne morete kaditi znotraj prostorov, tako kot pri nas, je tako jasno. Tudi ločenih prostorov za kadilce pred lokali skoraj ne opaziš. Vendar se Avstralci niso ustavili pri tem. V Avstraliji seveda ne morete kaditi povsod niti zunaj. Predpisali so recimo tudi take reči, koliko od vhoda v lokal ne smete kaditi – denimo štiri metre. To pomeni, da takrat, ko skočite ven ''na čik'', ne morete postavati pred njegovimi vrati, temveč morate stopiti skoraj povsem na prosto in se morate od lokala odlepiti. S tem se zavaruje notranji zrak pred strupenim dimom. Še posebej zoprno je to zdaj, jeseni, ko sem pa tja tudi dežuje.
    
Omejitve kajenja veljajo tudi na javnih zunanjih površinah. Eden od znanih trgov v Sydneyju je Martin Place v poslovni četrti in tam so že nekaj časa ''ponosni na to, da se tu ne kadi'', na kar jasno opozarjajo tamkajšnji znaki.
    
To je samo nekaj spodbud k temu, da odložite cigareto.
    
Na razne načine pa apelirajo tudi na to, da prenehajte kaditi.

Odvajanje od kajenja

Protikadilski ukrepi vseh avstralskih vlad v zadnjih 20 letih pa niso (bili) usmerjeni samo k temu, da omejujejo dostop do cigaret, jih delajo neprivlačne, drage in da zanje obstaja vedno manj prostora. Javne politike spodbujajo tudi k temu, naj obstoječi kadilci prenehajo kaditi. Kako to počnejo?
    
Ko recimo vstopite v lekarno ali kako drogerijo, vas tam pričaka širok nabor izdelkov Nicorette in drugih sorodnih znamk, ki pomagajo pri odvajanju od kajenja. Ti izdelki so izpostavljeni bolje in opazneje od najnovejše in najbolj zdravilne kozmetike, kadilska ''odvajala'' pa ponujajo v raznih oblikah, v različnih dozah in z raznimi dodatki. Embalaže teh odvajal so vse po vrsti vabeče (za razliko od cigaret), napisi pa spodbujajo k prenehanju kajenja z domišljenimi slogani, kot denimo: ''Prenehajte kaditi in stopite na pot proti bolj zdravemu samemu sebi!''
    
A to še ni vse. Vidna izpostavljenost v lekarnah gre z roko v roki s televizijskim oglaševanjem teh izdelkov, kjer poudarjajo njihovo uporabnost in učinkovitost na eni strani ter zdravilne učinke, ki jih prinese prenehanje kajenja na drugi.
    
Če ste v Avstraliji v fazi, ko razmišljate, da bi prenehali kaditi, dobite v okolju kar nekaj spodbude za to.
    
Logična posledica tako dobro usklajenih javnozdravstvenih kampanj so seveda izjemni rezultati pri zmanjševanju kajenja.

Rezultati proticigaretnih ukrepov

V samo 20 letih, od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja pa do danes, se je odstotek Avstralcev, ki kadijo, s prejšnjih 25 odstotkov znižal na sedanjih 15 odstotkov (zadnji podatki pravijo, da je ta številka sedaj še nižja, že pod 13 odstotki). Kakšen ogromen napredek in kakšne ogromne zdravstvene prihranke za prihodnost pomeni to znižanje, lahko najbolje ilustriramo, če te številke postavimo v slovenski kontekst.
    
V Sloveniji kadi približno četrtina prebivalcev, kar znese nekako pol milijona kadilcev. Če bi odstotek kadilcev enakovredno znižali za enako raven kot v Avstraliji, bi to v absolutnem številu kadilcev pomenilo znižanje s  sedanjih 500 tisoč na ''zgolj'' 300 tisoč kadilcev – torej za celotno prebivalstvo mesta Maribor!
    
Vse skupaj lahko ovrednotimo tudi v znižanju števila smrtnih žrtev zaradi neposrednih posledic kajenja. Standardni izračun neposrednih smrtnih žrtev zaradi cigaret, ki ga svoji knjigi Zlati holokavst: izvor cigaretne katastrofe in poziv k njeni odpravi (kmalu izide tudi pri nas) navaja ameriški profesor Robert N. Proctor, pravi, da na vsakih milijon pokajenih cigaret umre en človek, na tri milijone pokajenih cigaret pa ena oseba dobi pljučnega raka.
    
V Sloveniji po uradnih podatkih vsako leto zaradi kajenja umre 3600 ljudi (torej deset oseb na dan), kar pomeni, da letno za posledicami kajenja umre približno tričetrt odstotka vseh kadilcev, ki jih je pri nas, kot že omenjeno, pol milijona. Znižanje števila kadilcev v Sloveniji na enako raven, kot jo imajo sedaj v Avstraliji, torej za 40 odstotkov, bi v prihodnosti v enaki meri znižalo tudi neposredne smrtne žrtve zaradi kajenja – torej za več kot 1400 ljudi letno (oziroma 4 osebe dnevno)! Ob tem so smrtne žrtve zaradi kajenja samo ena od negativnih javnozdravstvenih posledic kajenja cigaret.
    
Seveda pa je do tam še dolga pot.

Avstralci (in tudi Novozelandci) so pri tem vsaj dve desetletji pred nami, saj so že kar nekaj let enotni v tem (tako vlade kot prebivalci), da hočejo doseči velik napredek pri preprečevanju kajenja.

Zato so že postavili tudi letnici konca prodaje tobaka.

Smiselnost omejevanja kajenja in cigaret

Ko po svetu sprejemajo razne protitobačne ukrepe, ti pogosto naletijo tudi na proteste, saj naj bi bilo to po eni strani nesmiselno že samo po sebi, po drugi strani pa naj bi to pomenilo tudi nekakšno omejitev svobode. Iz perspektive kadilcev, torej tistih, ki so že zasvojeni s cigaretami, to do neke mere morda tudi drži. Gre namreč tako za zmanjševanje dostopa do cigaret kot tudi za omejevanje lokacij, kjer se lahko kadi.
    
V precej drugačni perspektivi pa se ti ukrepi pokažejo, če ob njih pomislimo na mladostnike, na tiste, ki še niso začeli kaditi. Protitobačne kampanje v tem smislu postanejo več kot dobrodošle in skoraj nujne preventivne javnozdravstvene aktivnosti, ki imajo izjemno pozitivne dolgoročne učinke.
    
V nekaj dneh, ki sem jih nedavno preživel v Sydneyju, namreč nisem videl niti enega mladostnika s cigareto.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.