City rešuje obraz

V zadnjem desetletju so se politiki umaknili s prizorišča in pustili vedno več manevrskega prostora bančnim oziroma finančnim tehnokratom, ker so verjeli, da ti pomenijo rešitve za razvoj in blaginjo.

Veliki, neverjetni zaslužki in stopnje donosnosti so omamili tudi najbolj keynesiansko usmerjenega voditelja. Države so skrčile nadzor in si same pisale usodo, ki je pripeljala do dolžniške krize, v kateri smo. Z davkoplačevalskim denarjem smo poravnali dolgove, ki so jih nakopičile zasebne, špekulativne inštitucije. Reševali smo zasebne naložbe in prevzeli breme na državne dolgove. Sledili smo navodilu zgoraj omenjenih tehnokratov in ravnali tako, kot so si sami želeli.

Politiki danes še niso razumeli, kako velik nateg so doživeli. O tem govorijo le še vedno večji dobički finančnega sveta v zadnjih dveh letih. Mi trpimo, oni služijo.

Londonski City je seveda prispodoba vsega tega, a prav iz srca evropskega finančnega sistema morda prihaja novo upanje. Mervyn King, guverner Angleške centralne banke, je s težkimi besedami naslovil bankirje štirih velikih vodilnih inštitutov Barclays, HSBC, Bank of Scotland in Lloyds. Osebno jih je opisal kot prevarantske in manipulativne banke, ki so sebi v prid preoblikovale obrestne mere LIBOR (London Interbank Offered Rate) v zadnjih letih in tako nesramno služile milijarde britanskih funtov na račun varčevalcev.

Policija je že pred časom odkrila elektronsko pošto in sporočila, v katerih si borzni posredniki in bankirji delijo vnaprej dogovorjene dobičke. V škandal je povezanih več kot dvajset bank, vendar je King izrazil vso svojo jezo in nesoglasje na račun vodilnih. Guverner verjetno poskuša rešiti, kolikor je le mogoče, svoj ugled in ugled sistema, ki bi ga moral nadzorovati, tik preden gre v pokoj. Zdaj nima več kaj izgubiti. Za vse nas je malce prepozno. Svoje nadzorovalne vloge v zadnjem desetletju Angleška centralna banka zagotovo ni odigrala, a bolje pozno kot nikoli ... Pravijo.

Pomembno je, da se stvari razčistijo in pridejo na površje, če želimo vedeti resnico in nadaljevati po drugačni razvojni poti. Zagotovo ne bo več sprejemljivo, da rešujemo banke, ki so igrale v kazinu, in gledamo, kako si zatem predsedniki izplačujejo stomilijonske nagrade zaradi "uspeha", kot je to naredil prvi mož Barclaysa Bob Diamond, ki ga je King prosil, naj zapusti svoje mesto.

Vsi danes pogrešamo skopega predsednika banke gospoda Banksa iz filma Mary Poppins.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.