Balada o slovenskih študentih

Ta teden se končuje poletno izpitno obdobje za študente. Do jeseni ne bodo imeli formalnih skrbi s študijem. Glede na to, da so bili pretekli teden objavljeni podatki o tem, da je Slovenija rekorderka v EU-ju pri naraščanju brezposelnih mladih iskalcev zaposlitve, je pošteno, da študentom končno povemo nekaj resnic o njihovem študiju. Niso spodbudne. A ne slepimo se, da se bodo težave rešile same od sebe, če jih še naprej prikrivamo. Izpostavljam tri, po mojem mnenju ključne:

1. Struktura slovenskega gospodarstva ne zmore posrkati takšnega kadra, kot ga izobražujejo slovenske fakultete.

V 90. letih prejšnjega stoletja smo začeli promovirati idejo, da je treba čim večjemu številu vsake generacije omogočiti študij, zato je politika izumila poceni študentske bone za prehrano, subvencije za študentske sobe in prevoze, pa zdravstveno zavarovanje za študente in študentske servise, ki so na trgu dela organizirali nelojalno konkurenco. Študentsko delo je pač za delodajalca ena najcenejših oblik dela. Seveda je bil študij fizike, strojništva ali gradbeništva neprimerno zahtevnejši od na primer mnogo prijetnejšega študija kulturologije ali sociologije kulture in priljubljenega študija ekonomije.

Ampak prav favoriziranje družboslovnih smeri – rekorderki po številu ministrov, ki sta jih dali vsem slovenskim vladam, sta ljubljanski Fakulteta za družbene vede in Ekonomska fakulteta – se nam zdaj vrača kot bumerang. Čeprav imamo toliko diplomantov, kje so proizvodi z dodano vrednostjo? Če se nisem zmotil v štetju, je bilo na Univerzi Maribor v zadnjem letu promoviranih 65 doktorjev znanosti, na Univerzi v Ljubljani pa samo od februarja do preteklega tedna 223 doktorjev znanosti.

Navajam še dve neprijetni statistiki: Po raziskavi Eurobarometra iz leta 2010 se je glede na vprašanje med delodajalci "Kako ste zadovoljni z veščinami diplomantov" Slovenija uvrstila na predzadnje mesto, slabša od nas je bila zgolj Litva. Medtem ko je delež z veščinami diplomantov nezadovoljnih delodajalcev v preostalih državah znašal v povprečju devet odstotkov, je znašal slovenski delež 18 odstotkov.

Še bolj neprijetna je statistika o izumih, ki omogočajo izdelke z dodano vrednostjo: povprečje EU-ja je 120 patentov na milijon prebivalcev. To pomeni, da imajo uspešne evropske države na milijon prebivalcev krepko čez 200 prijavljenih patentov. Slovenija s svojo armado visoko izobraženega kadra registrira na milijon prebivalcev sramotno skromnih 60 patentov.

2. Tolikšno število študentov je v tem trenutku potrebno predvsem zato, da se vzdržuje zaposlenost visokošolskega kadra.

Ker študentu ni bilo treba neposredno plačati za študij, mu seveda ni bilo treba razmišljati, kje bo delal po koncu študija. Ker neposredno ni nič plačal, tudi od svojih profesorjev ni mogel zahtevati, naj bodo točni na svojih govorilnih urah ali da naj v razumnem času odgovorijo na elektronsko pošto. A ker je sistem študija nastavljen tako, da je fakulteta dobila denar na glavo vpisanega študenta v prvi letnik (ne glede na to, koliko jih je letnik sploh končalo), si je fakulteta želela, da letnik naredi čim več študentov. Če bi zvišali kriterije zahtevnosti, bi bil osip večji in ne bi bilo potrebe po zaposlitvi takšnega števila predavateljev. Zato še naprej potrebujemo toliko študentov, ker drugače bo treba zmanjšati število predavateljev. Obenem pa s takšnim sistemom ubijamo kakovost na tistih študijskih smereh, kjer bi bilo potrebno občutno manj študentov na enega profesorja, a je v takšnem sistemu to nemogoče.

3. Študentje, na počitnicah, ki so pred vami, je zadnja priložnost, da si odgovorite na vprašanji, zakaj študirate in kaj želite početi s pridobljenim znanjem.

Pravzaprav pa morate odgovoriti zgolj na vprašanje, kaj so vas učili vaši starši. Ali so vam govorili: "Uči se, da ti ne bo treba delati", ali so vam govorili: "Uči se, da boš lahko delal"? Ta razlika je ključna za vašo prihodnost.

Uradnih podatkov o odhodu mladih v tujino ni. Če najdete priložnost za začetek kariere v tujini, se mi to zdi super. Tragedija pa je, če Slovenija ne bo znala zelo kmalu ustvariti razmer, da bi izobraženi mladi ljudje čez nekaj let prišli nazaj in tu ustvarjali.