Nogometašica, ki zabija gole v ligi prvakinj

Manja Rogan v nasprotju z vrstnicami kot majhna deklica ni nikoli sanjarila o friziranju barbik, rožnatih krilcih in baletnih copatkih. Ravno nasprotno, njen naravni ekosistem so bile že od nekdaj nogometne zelenice. Kar pravzaprav ne preseneča, saj je že kot štiriletna navihanka svojega dedka redno spremljala na tekme nogometnega kluba Mura.

"Nogomet sem začela trenirati pri štirih letih. Takrat me je dedi peljal na prvi trening z mlajšimi dečki. Zdaj treniram že 15 let, spremljam vse nogometne tekme, že od nekdaj pa navijam za Barcelono," je uvodoma pojasnila 19-letna Prekmurka, ki je na lastni koži že večkrat izkusila stereotipe, da je nogomet rezerviran izključno za moške.

Opazke na račun nogometa "Seveda je bilo v šoli na ta račun kar nekaj opazk. Sošolci so me kot nogometašico zafrkavali, češ da to ni šport za ženske, jaz pa sem se vedno branila, češ da gre za ekipni šport in da ga lahko igrajo tudi ženske," poudarja Roganova, članica prekmurske ženske nogometne ekipe Teleing Pomurje, ki je z uvrstitvijo v ligo prvakinj, sestrsko izdajo prestižne lige prvakov, v kateri se obračajo milijonski zneski, že dosegla glavni cilj sezone.

"Uvrstile smo se med 32 najboljših ženskih nogometnih ekip v Evropi in to je velik dosežek," poudarja kratkolasa Prekmurka, ki je ponosna na dejstvo, da ji je na prvi tekmi proti italijanskemu klubu Torres, ki so jo pred tednom dni odigrale v Lendavi, uspelo zabiti drugi gol za slovensko ekipo. In to naravnost iz kota.

Čeprav to ni zadostovalo za zmago – Italijanke so jih odpravile z rezultatom 4:2 –, so v klubu na rezultat sila ponosni. "Ekipa Torresa je tretja v Evropi in, kljub temu da je kar šest njihovih igralk prestopilo k Veroni, ostaja izredno kakovostna. Močnejše so v duelih, fizična moč pač dela svoje. In zadeti dva gola proti taki ekipi ni malo," se je ob našem obisku Beltincev smejalo 19-letni nogometašici.

Ženska beltinska banda A če smo prej razpredali o nogometu, ki naj bi bil rezerviran izključno za moške, pa je v Beltincih vendarle nekoliko drugače. Na nogometni zelenici se namreč z veseljem umaknejo tudi ženskam. V klubu jih je kar 120, kar je zagotovo svojevrstni rekord v Sloveniji.

"To je res lepa številka. Veliko deklet smo za nogomet navdušili na lanskem poletnem taboru v Beltincih, zdaj pa že leto dni pridno brcajo okroglo usnje. Imamo vse selekcije, od sedem let (najmlajše deklice trenira prav Roganova, op. p.) pa do članic," pravi Manja, ta je v nasprotju z vsesplošnim nezadovoljstvom, ki se je zažrlo v vse pore slovenskega vsakdana, presenetljivo izredno zadovoljna s pogoji za delo.

"Tukaj v Beltincih imamo vse. Od štadiona do igrišča, babica in dedi poskrbita dobesedno za vse. Za drese, garderobo, igrišče," je naštela. Pa me je seveda zanimalo: Aha, tvoja babica in dedi?

"Ne," me je presenetila. "Kar klubska babica in dedi, nista prava, samo kličemo ju tako." Torej predstavnika tiste vrste nepogrešljivih ljudi iz ozadja, ki skrbijo za nemoten potek dogodkov, javnost pa zanje praviloma izve le redko izve, če sploh.

In kaj jo žene, da trenira štirikrat na teden, za povrhu pa odigra še tekme ob koncu tedna?

"Nogomet imam preprosto rada."

To pa je (za zdaj) tudi edino pomembno, kajne?