Elektronsko izobraževanje proti smrti na cesti

Podjetje Nervteh pod vodstvom Mateja Vengusta pripravlja simulator vožnje, namenjen izboljšanju vozniških reakcij v primeru kritičnih situacij. Cilj: reševanje življenj.

1 / 4

Foto: Ciril Komotar

2 / 4

Foto: Ciril Komotar

3 / 4

Foto: Ciril Komotar

4 / 4

Foto: Ciril Komotar

Zakaj bi bili simulatorji rezervirani za pilote?

"Če se s pomočjo sodobnih simulatorjev urijo piloti, zakaj se ne bi še vozniki?" sproži pogovor direktor podjetja Nervteh Matej Vengust. Z ekipo treh strokovnjakov želi sodobno tehnologijo simulacije, uveljavljene v letalski, železniški, ladjarski industriji in svetu igričarstva, prilagoditi resničnim razmeram vsakdanjega cestnega prometa.

Globalno letno povprečje smrti v prometu redno in zlahka presega milijonsko številko, dobra tretjina udeležencev je starih med 10 in 24 leti. Matej poudarja pomembnost preventive in opozarja, da tovrstni način učenja ni le bistveno cenejši in varnejši, ampak tudi ekološko sprejemljivejši.

Simulator bo ocenil vozniške sposobnosti posameznika

Prototip simulatorja nastaja v prostorih ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, kjer ekipa, obkrožena s svežino podobno mislečih, energije polnih mladih in ustvarjalnih podjetnikov, pripravlja končni izdelek. Pri razvijanju programske platforme sodelujejo s slovenskima podjetjema Actalogic in BlackBox. Prvi so specializirani za razvoj softvera simulacijskega dela, drugi razvijajo modul, ki bo na podlagi možganskih valovanj ocenil biometrične in nevrološke sposobnosti voznika. Tako bi delovni načrt lahko prilagodil prednostim in slabostim posameznikov.

Med desetimi najobetavnejšimi start up podjetji preteklega leta

S pomočjo računalniško generiranih prometnih situacij in voznih razmer, na primer vožnje v snegu, bo uporabnik soočen z okolji, v katerih bo lahko nadgrajeval svoje pogosto pomanjkljivo znanje. Končna izvedba simulatorja naj bi bila sposobna simulirati situacije vseh vrst.

Pripravljajo tudi simulacijo vožnje pod vplivom alkohola

Matej trdi, da je ponazarjanje občutka opitosti s tako imenovanimi pijanskimi očali pomanjkljivo. Voznikovi možgani se namreč tovrstnim pripomočkom uspejo hitro prilagoditi, zato Nervteh pripravlja programske rešitve, kot je zmanjšanje odzivnosti virtualnega vozila, oženje vidnega polja ali sprememba občutka hitrosti.

Softversko plat dopolnjuje mehanski del. Premična platforma bo s pomočjo gibanja simulirala delovanje vzmetenja in do voznikovih čutil posredovala sile prečnih pospeškov, pospeševanja in zaviranja, udarce podlage ali morebitno zanašanje.

Nova, pristnejša izkušnja

Trije veliki zasloni pokrivajo večji del voznikovega perifernega vida, številne druge ključne komponente so v prid večje pristnosti del odsluženih vozil, končni izdelek pa naj bi imel povsem avtomobilsko delovno okolje.

S takšnim pristopom bo izkušnja pristnejša, predvsem pa se bo razlikovala od nekaterih klasičnih simulatorjev varne vožnje, ki v Sloveniji že obstajajo, a uporabnika postavljajo pred klasične zanke, kot sta obvladovanje križišč in manevri prehitevanja, manj poudarka pa namenjajo preizkušnji v nepričakovanih kritičnih situacijah.

Bodo pomagali tudi na Inštitutu Jožef Stefan?

Nervteh se z inštitutom med drugim dogovarja tudi za tako imenovani data farming – demografsko in geografsko umestitev sposobnosti in varnostnega tveganja bodočih voznikov, z njihovo pomočjo pa naj bi v iskanju izboljšane pristnosti prilagodili tudi umetno inteligenco simulatorja.

Kratkoročni cilji mlade ekipe so povezani predvsem z dokončanjem prototipnega izdelka, dolgoročno stremijo k vpeljavi simulatorja kot obveznega pripomočka preventivnega izobraževanja mladih voznikov. Takšni načini urjenja so v letalski, ladijski in železniški industriji običajni.

Snovalci se zavedajo potencialno revolucionarnih posledic, povezanih z uspešnostjo njihovega visokotehnološkega pripomočka. Tudi zato upajo na sodelovanje z večjimi organizacijami in ustanovami, med njimi naj bi bila tudi AMZS. Zanimanje za slovenski izum prihaja tudi iz tujine.

Nervtech lahko postane še eno uspešno zagonsko podjetje

Cilj je jasen in plemenit. S povečevanjem prometne varnosti aktivno vplivati na zmanjševanje smrtnih primerov na cestah v Sloveniji in v tujini. Če bo ekipi Nervteha uspelo, bodo postali tudi naslednji kamenček v čudovitem mozaiku ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja.

Ta je v desetih letih obstoja pomagal že več sto zagonskim podjetjem, ki so si zagotovila 16 milijonov evrov investicij, ustvarila več kot 300 delovnih mest in več kot 27 milijonov evrov prihodkov. Uspešnost inkubiranih podjetij na trgu je 91-odstotna.

Ni res, da Slovenci nimamo junakov

Veliko jih je, le poiskati jih je treba. V težkih časih je to izziv. A vsak dan pišemo zgodbe o pogumu in uspehih. Junaki so včasih znana imena, drugič pa povsem vsakdanji in preprosti ljudje, sosedje iz vaše ulice. V rubriki Junaki za jutri predstavljamo ljudi s pogumom in dosežki. Želimo pokazati, da je mogoče tudi v Sloveniji nekaj doseči, da imamo zmagovalce in prvake. Poskrbeli bomo, da zgodbe, ki si zaslužijo pohvalo, pridejo do naših bralcev. Če imate sami predlog za kakšno osebo, ki bi si po vašem mnenju zaslužila pozornost v tej rubriki, pišite na naslov newsdesk@tsmedia.si.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano