Evita Leskovšek: Brez klientov prostitucija ne bi obstajala

V Sloveniji je prostitucija dekriminalizirana od leta 2003, kar pa pomeni, da se nudenje spolnih uslug ne preganja niti ne kako drugače sankcionira. Pa se "boja" zoper prostitucijo lotevamo na pravilen način? Dr. Evita Leskovšek je za SiOL dejala, da se Slovenija prostitucije loteva predvsem iz zakonodajnega, torej represivnega kota; legalizacija, obdavčitev dela ..., skratka, "kontrola, obvladovanje". Zdravniki iz socialne medicine oziroma javnega zdravja pa stvari vidijo drugače. Prostitucije po njenem mnenju ni mogoče odpraviti, lahko pa z različnimi programi in intervencijami, s pristopom človekovih pravic ter dostopnostjo in dosegljivostjo do osveščanja, preventive ter zdravstvenega in socialnega varstva precej omejimo "škodo". "Bistveno je širše razumevanje" Bistveno pri tem je širše razumevanje prostitucije, predvsem področja povpraševanja po prostituciji. "Brez klientov prostitucija ne bi obstajala. In tu smo že na širokem polju spolnosti: kaj je vzrok, da moški (v večini, lahko je tudi obratno) iščejo spolne plačljive usluge?" poudarja dr. Leskovškova in dodaja, da nekateri klienti od prostitutk ne želijo zgolj seksa, ampak tudi ali samo razumevanje, pogovor.

Dekriminalizacija – prvi korak k "normalizaciji" Vsekakor pa je dekriminalizacija prostitucije po njenem mnenju "prvi korak k 'normalizaciji' družbenega pojava, ki je prisoten in tudi bo skozi vso zgodovino človeške civilizacije", in je predpogoj k zmanjševanju diskriminacije in stigmatizacije prostitutk oziroma prostitutov. "Po eni strani vidimo tukaj aspekt varovanja človekovih pravic, zlasti, ko gre za nelegalno prostitucijo v organizaciji zvodnikov, siljenje v prostitucijo, povezano z nasiljem, trgovino z belim blagom in podobno. Po drugi strani pa se soočamo s prizadevanjem oseb, ki si s prostitucijo prostovoljno služijo sredstva za preživetje, v svoji režiji ali s pomočjo zvodnikov, ki so nekakšni 'menedžerji'".

Prostitucijo še vedno dojemamo dvojno Raziskava mirovnega inštituta iz leta 2006 o stališčih moških do prostitucije je sicer pokazala, da jih kar 63 odstotkov podpira legalizacijo prostitucije, opisuje Leskovškova in dodaja, da se prostitucija v družbi še vedno obravnava na bipolaren način: "Po eni strani smo prostitucijo omejili kot ekonomsko aktivnost, po drugi strani pa jo še vedno obravnavamo kot kontroverzno vedenje in grožnjo 'javni morali'," še dodaja naša sogovornica, ki sicer meni, da prostitucija ne bo nikoli popolnoma pod nadzorom. "Tudi ob legalizaciji se za le-to ne bodo odločile vse prostitutke, ampak bodo še vedno delale 'na črno'."

Od nekaj tisoč do nekaj deset tisoč O natančnem številu prostitutk oziroma prostitutov ne moremo govoriti. Tako so številke, ki se pojavljajo, zelo različne. Dr. Leskovškova opozarja, da je treba biti pri tem pozoren zlasti na definicijo in mejo prostitucije (prostituiranje oziroma nudenje spolnih uslug za denar, za drogo, za usluge, "darila", položaj …). Številke se po njenih besedah gibajo od nekaj tisoč do nekaj deset tisoč. "V večini gre za prostitucijo, ki je organizirana prek mednarodne mreže in "oskrbuje" Slovenijo zlasti s prostitucijo iz držav bivše Sovjetske zveze in vzhodne Evrope ter vedno bolj od drugod po svetu," je še povedala Leskovškova in dodala, da je po ocenah ključnih informatorjev Slovenk med tistimi, ki se prostituirajo, od deset do 30 odstotkov.

Prostitucija prinese tudi tveganje Spolni odnos s prostitutko pa lahko prinese tudi tveganje za prenos spolno prenosljivih bolezni. Po besedah naše sogovornice to velja zlasti za stike s prostitutkami, ki prihajajo iz tako imenovanih visokoprevalenčnih držav (držav, kjer je število okuženih visoko), ali pa s stiki prostitutk v omenjenih državah. "Spomnimo se samo primera umrle prostitutke Popik iz Ukrajine, ko se je število testiranj za aids/HIV v Sloveniji, kjer je bila tudi aktivna, po poročilih o njeni nesrečni smrti kot posledici številnih bolezni, med njimi hepatitisa, gonoreje in aidsa, enormno povečalo." Sicer pa so za prenos spolno prenosljivih bolezni v Sloveniji trenutno najbolj tvegani nezaščiteni spolni odnosi med MSM-ji (moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi) ter stiki s promiskuitetnimi osebami (osebami, ki pogoste menjavajo spolne partnerje).

Slovenija se po njenih besedah organizirano ukvarja s preprečevanjem trgovine z belim blagom in ima na tem področju tudi medsektorsko komisijo. Pri tem gre za preprečevanje trgovanja, v večini z dekleti, ki prihajajo iz vzhodnih držav. Ampak to je po mnenju naše sogovornice le del prostitucije. V Evropi so namreč vse bolj glasne organizirane skupine prostitutk, ki želijo svojo dejavnost urediti kot poklic in iz tega naslova pridobiti tudi pravice, ki jih imajo drugi zaposleni državljani, je še pojasnila Dr. Leskovškova. "Tako so aktivistične skupine prostitutk z rdečimi dežniki, ki simbolizirajo pravice prostitutk, zasedle Evropski parlament in zahtevala boljše pogoje njihovega delovanja."