Katalonce navdihuje slovenska osamosvojitev

Katalonci se zanimajo za Slovenijo: Znana katalonska javna televizija je posnela oddajo o Sloveniji, ki si jo je vzela za zgled na poti do neodvisnosti, naša država pa je bila predstavljena tudi na Radiu Katalonija.

Voditelj je med drugim obiskal tudi Bled.

Voditelj je med drugim obiskal tudi Bled. Foto: Bor Slana

Katalonska javna televizija TV3 je v sklopu serije dokumentarnih feljtonov Afers exteriors (katalonsko Zunanje zadeve), ki je druga najbolj gledana televizijska oddaja v Kataloniji, posnela oddajo o Sloveniji.

Znani španski televizijski voditelj Miquel Calçada oddaje pripravlja tako, da potuje v tujo državo in tam iz ust Kataloncev, ki v njej živijo, spoznava njeno stvarnost in posebnosti, predstavi pa tudi življenja katalonskih zdomcev, s katerimi se pogovarja. Izjemoma se sreča tudi s tujci, ki govorijo katalonsko.

Da bi znal ločiti Slovenijo od Slovaške

Oddaja se začne z voditeljevim pojasnilom, da je kot otrok vedno imel težave, ker ni znal ločiti "Romula od Rema, Paula McCartneyja od angleške kraljice in Slovenije od Slovaške", zato je obiskal to deželo, da bi si razjasnil pojme.

Calçada je spoznaval Slovenijo prek štirih gostov: treh Kataloncev, ki živijo v Sloveniji Helene Boada (žene košarkarja Jake Lakoviča, ki tudi sam nastopi v oddaji), Aurore Calvet (učiteljice glasbenega pouka v Kobaridu) in Jordija Magrinyàja (mladega podjetnika, ki je v času snemanja oddaje živel v Ljubljani, je poročen s Slovenko in sklada pesmi v slovenščini) ter kolumnista Siola Luka Lisjaka Gabrijelčiča, ki ga voditelj okliče za "Slovenca, ki najbolje pozna Katalonijo".

Katalonski ustvarjalci oddaje so si ogledali tudi Goriška brda. Katalonski ustvarjalci oddaje so si ogledali tudi Goriška brda. Foto: Klemen Korenjak

Slovenijo so si vzeli za zgled

Skrita rdeča nit oddaje so vzporednice med slovensko osamosvojitvijo in katalonskim gibanjem za neodvisnost. To je dalo oddaji veliko odmevnost. Ogledalo si jo je okoli pol milijona ljudi, na Twitterju pa je oznaka #afersesloveniatv3 med prebivalci Barcelone postala prava znamka. Evropski poslanec Ramon Tremosa je na Twitterju posebej pohvalil oddajo, pozitivne odzive pa je objavilo tudi nekaj vplivnih publicistov.


Vélika oddaja, ki kaže véliko malo državo. In čeprav je tako majhna, boste lahko v njej odkrivali mnoge kraje, pravi tviteraš.

Voditelj je obiskal Bled, Ljubljano, Novo Gorico in Medano v Brdih. Oddaja se konča v Kobaridu, kjer Aurora Calvet na vprašanje, kaj je našla v Sloveniji, odgovori: "Tišino." Voditelj nato povzame: "V Aurorinih besedah sem odkril ključ za razumevanje Slovenije: tišino. Slovenija je hči tišine. Skozi stoletja so si različne države lastile ta ozemlja, ne da bi njene prebivalce vprašale, kaj želijo biti. Slovenija je ves ta čas molčala in znala ohraniti trdno narodno identiteto. Dokler ni prišel dan, ko je spregovorila in povedala, da želi biti. In je bila. In končno Slovence v svetu poznajo kot Slovence – in ne kot Slovake."

Katalonec o Sloveniji

Nedavno pa je Slovenijo predstavil tudi Radio Katalonija v oddaji, ki jo predvajajo že vrsto let in je namenjena potovanjem in kulturi. O Sloveniji je govoril katalonski fotoreporter David Fajula, ki Slovenijo dobro pozna in tudi govori slovensko. Z voditeljem sta se pogovarjala predvsem o turističnih krajih Slovenije, o kozolcu, Ajdovski deklici, arhitektu Plečniku, Aljaževem domu in Triglavu. Pošalil se je celo glede stereotipne gorenjske skoposti, a takoj poudaril, da ne drži, saj so do njega vedno zelo gostoljubni.

Slovenijo so Katalonci pred desetletji poznali kot "državo vzhodnega bloka", danes pa je tudi zanje srednjeevropska država, ki je "odprla svoje ceste in glave", pravi Fajula. "Še nikoli v Sloveniji nisem srečal toliko Kataloncev kot minulo poletje in še nikoli se jih ni toliko zanimalo, da bi potovali v Slovenijo."

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25. leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.

Sorodne vsebine

Komentarji

2
  • norimax / 07.04.2016. ob 14:30

    Cviček???? ......le kdo bo tega vraga kislega pil.........

  • lipovec / 07.04.2016. ob 13:46

    Očitno mi je najbolj všeč teran! Kaj pa cviček in ritoznojčan? Tudi to je Slovenija!

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano