Petek, 13. 4. 2018, 4.04
6 let
Teš 6: zakaj najmočnejši človek v slovenski energetiki ne sme pasti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,72
9
Zakaj Holding Slovenske elektrarne (HSE) do danes ni vložil odškodninskih tožb proti odgovornim za projekt Teš 6, čeprav ga k temu že od leta 2015 zavezuje zahteva računskega sodišča? Kakšna je bila pri tem vloga nekdanjih direktorjev HSE in člana poslovodstva Stojana Nikolića?
Deset let po tem, ko sta Teš in francoski Alstom podpisala pogodbo o dobavi opreme za šesti blok elektrarne, so poslanci državnega zbora sprejeli poročilo preiskovalne komisije, ki kaže na politično najbolj odgovorne za 1,43 milijarde evrov vreden projekt.
To so predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade in SD med letoma 2009 in 2011, tedanji minister za finance in član SD Franc Križanič ter tedanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Državni zbor je ta teden sprejel sklep, da jih bo kazensko ovadil zaradi suma storitve kaznivega dejanja.
Projekt Teš 6 so že leta 2012 začeli preiskovati kriminalisti. Lani je sodišče v Celju po dveh letih čakanja uvedlo sodno preiskavo proti desetim osumljencem na čelu z nekdanjim direktorjem Teš Urošem Rotnikom. Do začetka sojenja v zadevi bi lahko minilo še precej časa.
Preberite še:
Hobotnica družinsko-prijateljskih poslov v vrhu državne energetike
Tožb proti Rotniku, Medvedu in preostalim ni. Zakaj ne?
Medtem ko so pristojni organi v zadnjih letih preiskovali kazensko in politično odgovornost za Teš 6, je precej drugače z odškodninsko odgovornostjo nekdanjih vodilnih pri projektu.
Podatki, ki smo jih pridobili v uredništvu Siol.net, namreč razkrivajo, da HSE in Teš v zadnjih petih letih v povezavi s projektom nista vložila niti ene odškodninske tožbe. Tega v obeh družbah niso storili kljub temu, da jima je to že leta 2015 naložilo računsko sodišče.
Tožbe ni dočakal niti nekdanji direktor Premogovnika Velenje Milan Medved, ki je več let vodilne v HSE in državo zavajal s ceno premoga. Šlo je za ključen element, od katerega je bilo odvisno, ali bo Teš 6 v ekonomskem smislu upravičena naložba.
V HSE so se v tem obdobju zamenjali trije generalni direktorji: Blaž Košorok, Gorazd Skubin in Matjaž Marovt.
Uroš Rotnik je vodil Termoelektrarno Šoštanj v času priprave projekta TEŠ6.
Edina stalnica v tem obdobju je drugi član poslovodstva Stojan Nikolić, ki je na tem položaju od leta 2014. Med njegovimi podporniki so nekateri vplivni posamezniki iz vrst Socialnih demokratov (SD) – stranke, ki poleg Slovenske demokratske stranke (SDS) nosi največji delež politične odgovornosti za polom Teš 6. Njeni člani in simpatizerji so projektu pomagali utirati pot.
Po nekaterih informacijah bodo nadzorniki HSE danes odločali o tem, ali bodo Nikoliću podelili nov mandat do leta 2022.
Kaj je zahtevalo računsko sodišče
Rotnik in nekateri ostali odgovorni v Teš se že več let uspešno izogibajo odškodninskim tožbam v različnih zadevah, povezanih s posli v elektrarni. Ne le po lastni zaslugi.
Računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, je že pred tremi leti od HSE zahtevalo preveritev odškodninske odgovornosti.
Avgusta 2015 je računsko sodišče objavilo revizijo učinkovitosti obvladovanja denarnih tokov v skupini HSE.
Od družbe je zahtevalo, naj zaradi visoke razlike med načrtovano in končno ceno Teš 6 preveri možnost vložitve odškodninskih tožb proti odgovornim v holdingu in Teš, ki so sodelovali pri projektu. Kot je znano, je projekt Teš 6 pahnil HSE v velike finančne težave. Leta 2015 je ustvaril rekordno, kar pol milijarde evrov visoko izgubo.
Na čelu HSE sta bila tedaj Blaž Košorok in Stojan Nikolić, ki sta za pripravo popravljanih ukrepih dobila tri mesece časa. Novembra 2015 sta se v odgovoru računskemu sodišču zavezala, da bo HSE:
- po fazah projekta preveril odškodninsko odgovornost proti organom upravljanja in nadzora HSE in Teš,
- odločitev o vložitvi tožb sprejel do februarja 2016, vložil pa najpozneje marca.
To zadnje se nikoli ni zgodilo.
Preberite še:
Pahor zavrača politično odgovornost pri TEŠ
Že leta 2016 so imeli gradivo za vlaganje tožb. Zakaj jih ni bilo?
Konec leta 2015 je HSE od odvetniške pisarne Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji prejeli preliminarno analizo odškodninske odgovornosti organov v HSE in Teš. Odvetniška pisarna je ugotovila, da dosedanja poročila o vodenju investicije "ne nudijo zadostne ter primerne dejanske in pravne podlage za preveritev odgovornosti".
Na HSE so zato pri družbi Ernst & Young naročili revizijo in prve izsledke dobili spomladi 2016. "V nekaterih segmentih je nakazovala na odgovornost vodilnih v Teš in HSE. To bi bilo dovolj dobro gradivo za vlaganje tožb," je včeraj za Siol.net dejal Košorok.
Zakaj jih torej HSE ni vložil? "Junija 2016 so med razrešili s položaja. Kaj se je dogajalo po tem, ne vem. Še v obdobju svojega mandata pa sem od preostalih članov uprave in posameznih predstavnikov lastnikov (Slovenskega državnega holdinga, op. a.) dobival vprašanja, zakaj se toliko ukvarjamo s tem," je odgovoril Košorok.
Nekdanji generalni direktor HSE Blaž Košorok meni, da bi lahko HSE odškodninske tožbe proti nekdanjim vodilnim v TEŠ vložil že leta 2016.
Namesto tožbe forenzična revizija
Sredi leta 2016 je vodenje HSE prevzel Skubin, kader Stranke modernega centra (SMC), ki je na položaju zdržal le nekaj mesecev.
V tem času je HSE na arbitražno sodišče na Dunaju vložil 250 milijonov evrov proti Alstomu, ne pa tudi odškodninskih tožb proti nekdanjim vodilnim. V HSE so se namreč odločili, da bodo pred tem naročili še forenzično revizijo poslov.
Tudi to so zaupali družbi Ernst & Young, kjer je bila zanjo zadolžena Janja Skamlič, pred tem pet let zaposlena v Zavarovalnici Triglav (Nikolić je pred prihodom na HSE vodil njeno družbo Triglav Naložbe). Prvo poročilo o ugotovitvah so v HSE na mizo dobili spomladi 2017.
Kaj je z revizijo? Še traja, pravijo na HSE.
Zakaj torej tožb še vedno ni? Na HSE so nam pojasnili, da revizija, ki jo izvaja Ernst & Young, "v celoti še ni končana", četudi so pogodbo s to revizijsko družbo podpisali že novembra 2015. To posledično pomeni, da gre za eno najdlje trajajočih revizij v državnih podjetij.
"Izvedba revizije se odvija po fazah in sicer glede na razpoložljivost podatkov," so poudarili na HSE, kjer vsebinskih ugotovitev posameznih faz revizije v interesu uspešne izvedbe pravnih postopkov ne morejo komentirati.
Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj je stal 1,43 milijarde evrov.
Kdaj bo torej sprejeta odločitev o vložitvi tožb? "O morebitni tožbi zoper nekdanjega direktorja Teš Uroša Rotnika velja opredelitev, da strategije morebitnih vlaganj pravnih sredstev zaradi uspešne izvedbe pravnih postopkov ne komentiramo," odgovarjajo na HSE.
Tega ne želi razkriti niti predsednik nadzornega sveta Milan Perovič (njegove osebne povezave z Nikolićem smo razkrili včeraj. Na vprašanje, ali se bo zaradi njih izločil iz odločanja o Nikoliću, ne odgovarja). "Konkretnih odločitev oziroma sklepov nadzornega sveta v zvezi z dogodki, ki še nimajo pravnomočnega sodnega epiloga, ne morem komentirati," je pojasnil Perovič. Dodal je, da sta za odločanje o vložitvi odškodninskih tožb pristojni poslovodstvi HSE in Teš.
Skoraj pol milijona evrov za revizorje
V vsakem primeru je HSE družbi Ernst & Young s tožbami, ki jih morda nikoli ne bo, omogočil dober posel.
V dveh letih in pol ji je po pogodbi plačal 345.712 evrov (brez DDV). Skupaj je od HSE prejela 419 tisoč evrov, zaradi česar je HSE z naskokom prvi med državnimi naročniki storitev te revizijske hiše. Drugouvrščeni NLB Leasing je na primer tej revizijski hiši plačal "le" 112 tisoč evrov.
Že pred tem se je na enak način – brez vložitve tožb – zgodba razpletla v Premogovniku Velenje. Tudi tam je HSE izdelavo posebne revizije zaupal družbi Ernst & Young, ki je pregledala vse domnevno sporne posle premogovnika, vrednejše od 250 tisoč evrov. Nato je uprava premogovnika pridobila še mnenje odvetniške pisarne Schoenherr.
Epilog? Medved je do zdaj moral na sodišče le zaradi 130 tisoč evrov vredne tožbe, ki jo je premogovnik vložil zaradi domnevno predragega zakupa zemljišča od Mestne občine Velenje. Še pred tem je Medved premoženje prenesel na družinske člane. V premogovniku informacij o postopkih zoper nekdanje vodilne ne dajejo.
Borut Pahor je prvi predsednik republike, ki ga bo državni zbor ovadil zaradi suma kaznivih dejanj.
Ista zgodba tudi v premogovniku
Parlamentarna komisija za preiskovanje politične odgovornosti pri Teš 6 je sicer že lani v vmesnem poročilu posebej opozorila na to, da je premogovnik državo načrtno zavajal s prikazovanjem (pre)nizke cene lignita za Teš 6, za katero je Medvedova uprava vedela, da ni uresničljiva.
Kljub temu HSE oziroma premogovnik proti Medvedu v tej zadevi ni vložil nobene tožbe. Morda se odgovor na vprašanje, zakaj ni bilo tožb, skriva tudi v dejstvu, da je pod enim od morda obremenilnih dokumentov podpisan tudi zdajšnji direktor premogovnika Ludvik Golob.
Gre za oceno stroškov pridobivanja premoga s Teš 6 ali brez, ki jo je premogovnik leta 2010 poslal na HSE. V njej je mogoče prebrati, da bo stroškovna cena premoga znašala 2,25 evra na gigadžul, kar se je pozneje izkazalo za laž. Ob Medvedu je dokument podpisal tudi Golob kot njegov tedanji pomočnik.
Nadzorni svet premogovnika je med letoma 2015 do 2017 vodil Nikolić, od konca lanskega leta pa Matjaž Marovt. Nikolić je še vedno njegov član.
Enega ključnih dokumentov, s katerim je uprava Premogovnika Velenje obljubljala (pre)nizko ceno premoga za TEŠ6, je ob Milanu Medvedu podpisal tudi aktualni direktor Ludvik Golob.
9