Torek, 14. 11. 2017, 4.04
7 let
Zakaj najbogatejši Slovenci davke raje plačujejo v tujini kot doma
Med prvimi desetimi podjetniki z najnovejše Managerjeve lestvice najbogatejših Slovencev najdemo devet takšnih, ki imajo podjetja registrirana v tujini. Večinoma zaradi ugodnejšega davčnega okolja. Poglejmo, kateri davke plačujejo v Sloveniji in kateri v tujini.
Najbogatejša Slovenca Iza in Samo Login sta svoje premoženje ustvarila s podjetjem Outfit 7, ki sta ga letos skupaj s še petimi družbeniki podjetja za milijardo dolarjev prodala Kitajcem. Ker je vseh šest lastnikov poslovalo prek ciprskih in drugih družb v davčnih oazah, je kupnina v celoti ostala v njihovih rokah. Na tretjem mestu lestvice je še Marko Pistotnik, ki je bil prek ciprske družbe Tarmea7 18-odstotni lastnik prodanega podjetja.
Morda vas zanima še:
Najbogatejši Slovenci postajajo vse bogatejši
Sprva sta Loginova podjetje z imenom Ekipa 7 leta 2009 ustanovila v Sloveniji, ko jima je uspel veliki met z aplikacijo Talking Tom, pa sta novo podjetje Outfit 7 ustanovila na Cipru. Tja sta se preselila tudi sama. Krovno družbo je podjetje nato ustanovilo v Londonu, lastniško družbo Izzas Establishment pa sta zakonca Login registrirala v Liechtensteinu.
Češko raje v Amsterdam
Sandi Češko, ki je do leta 2013 tri leta zapored kraljeval na lestvici najbogatejših, je 55-odstotni lastnik podjetja Studio Moderna. Podjetje za televizijsko in spletno prodajo različnih izdelkov, velika uspešnica je bila kosmodisk, je ustanovil leta 1992, leta 2010 pa je v lastništvo podjetja vstopilo več tujih skladov.
"Glavni razlog ustanovitve holdinga na Nizozemskem je, da tam pravna država deluje, pogoji poslovanja pa so popolnoma jasni in pregledni. Čeprav Slovenija ima infrastrukturo in prave ljudi, pravna država ne funkcionira," pojasnjuje drugi najbogatejši Slovenec Sandi Češko. Holdinška struktura poslovnega sistema Studia Moderna ima sedež na Nizozemskem. Kot pravi Češko, zgolj zaradi bistveno stabilnejše in preglednejše zakonodaje, ki omogoča normalno poslovanje multinacionalk. "Holding je kompleksna struktura, v kateri je več deset podjetij. Glavni razlog ustanovitve na Nizozemskem je, da tam pravna država deluje, pogoji poslovanja pa so popolnoma jasni in pregledni. Čeprav Slovenija ima infrastrukturo in prave ljudi, pravna država ne deluje," pojasnjuje Češko.
Zatrjuje, da na Nizozemskem nimajo nobenih davčnih olajšav, določeni stroški pa so zaradi alokacije celo višji. Tudi davek na dobiček je na primer na Nizozemskem višji kot v Sloveniji. Res pa je, da je v primeru prodaje podjetja drugemu podjetju davčna stopnja ob določenih pogojih ničelna. "Če si bom kot Sandi Češko iz podjetja izplačal dobiček, bom plačal dohodnino v Sloveniji," poudarja Češko.
Dodaja, da v Studiu Moderna nimajo nobenih offshore podjetij ali posameznikov, ki bi denar skrivali pred oblastmi. "Želim si, da bi politika EU zagotovila enake davčne pogoje za vsa podjetja v EU. Danes davkov ne plačujejo največji, tisti, ki so najbližje politiki," opozarja Češko. Irska je na primer družbo Apple, ki ima svoj evropski sedež v tej otoški državi, prisilila plačati le 0,005 odstotka davkov.
"Nizozemska jurisdikcija je spoštovana in ima ugoden tretma iz finančnega, davčnega in poslovnega vidika. Nikakor ne moremo govoriti zgolj o izogibanju davčnim obveznostim, saj je davčna stopnja celo višja," poudarja odvetnik Jan Sibinčič.
Da ima Nizozemska res ugodno davčno okolje za mednarodna podjetja, predvsem na področju patentov in intelektualne lastnine, potrjuje tudi Jan Sibinčič iz odvetniške družbe Sibinčič Križanec.
"Če podjetje prodaja in posluje na mednarodnih trgih in na Nizozemsko prenese holding ali intelektualno lastnino, gre za povsem običajno optimiziranje poslovanja. Nizozemska jurisdikcija je spoštovana in ima ugoden tretma iz finančnega, davčnega in poslovnega vidika. Nikakor ne moremo govoriti zgolj o izogibanju davčnim obveznostim, saj je davčna stopnja celo višja. Omogoča pa določene olajšave, usmerjene predvsem v raziskave in razvoj ter reinvestiranje v podjetje, ki jih Slovenija ne," poudarja Sibinčič. Nizozemska je zaradi tega postala globalno središče številnih mednarodnih podjetij, saj omogoča pregledno poslovanje, ima zagotovljeno sodno varstvo in je v nekaterih primerih tudi davčno ugodnejša.
Dodaja, da je za multinacionalke bistveno bolj kredibilno poslovanje z nizozemskim kot pa s slovenskim podjetjem. Po njegovih izkušnjah se ogromno tujcev odloči, da ne bo vlagalo v Slovenijo, ker jim ne moremo zagotoviti, kako bo država oziroma njene institucije odločile v posameznih primerih. "Kljub temu, da je zakon jasen. V resnih evropskih jurisdikcijah, kot so Nizozemska, Velika Britanija, Nemčija, Avstrija, lahko vsak odvetnik vlagateljem z veliko gotovostjo zagotovi potek dogodkov. V Sloveniji žal ne, zato ni varna jurisdikcija za tuje naložbe," ponazori Sibinčič.
Ciper z izjemno razvitim finančnim sistemom
Podobno je po Sibinčičevih besedah na Cipru, ki ima bistveno bolj razvit finančni sistem kot v Sloveniji. Je fleksibilen sistem, hitro odloča, brez birokracije. Veliko evropskih podjetij ima tam svoja finančna središča. Davčna stopnja ni bistveno ugodnejša kot v Sloveniji, se pa na primer ne obdavčuje kapitalskih dobičkov podjetij.
Sibinčič sicer priznava, da nekateri podjetniki res izkoriščajo omenjene države za utajo davkov. "Posploševanje, da vsak, ki ima podjetje registrirano na Cipru ali na Nizozemskem, dela nekaj nezakonitega, je pavšalno in nima nobene veze z realnostjo," še sklene partner v odvetniški pisarni, ki se večinoma ukvarja s korporacijskim pravom, združitvami in prevzemi ter davčnimi postopki.
Tudi Pečečnik je odšel na sever
Joc Pečečnik je 90-odstotni lastnik skupine Interblock. Krovni holding skupine je registriran na Nizozemskem. Razvoj in proizvodnja sta večinoma v Sloveniji, delujoča podjetja pa ima med drugim v Kanadi, ZDA in Macau.
"Že samo ime pove, da gre za krovni holding, ki ima v lasti samo delnice in nima nobene veze z nižjimi davki. Nizozemska ima s Slovenijo sklenjen davčni sporazum. Sedež holdinga je bil v Amsterdamu registriran za potrebe prodaje 50 odstotkov deleža podjetja Aristocrat leta 2006 in od takrat je ostal tam. Podjetje redno deluje in upravlja naloge holdinga. To je bila leta 2006 želja kupca iz Avstralije, saj se je bal opraviti nakup v Sloveniji. Odločitev, da ga nikoli po transakciji nismo zaprli je izključno moja, saj se mi zdi varno, da so delnice varno spravljene pod stabilno Nizozemsko zakonodajo, ki je zakonsko stabilna že celo stoletje. V naših krajih se lahko zgodi, da bi koga v perspektivi zamikala nacionalizacija, kot se je to zgodilo v primeru Agrokorja na Hrvaškem. To smo v zgodovini že videli," razloge za poslovanje na Nizozemskem opravičuje Pečečnik.
"V kolikor bo država slovenske podjetnike, ki smo brez njene pomoči ustvarili vrhunska podjetja, v primerjavi s tujimi družbami v Sloveniji še naprej poniževala, lahko spakiramo kovčke in odidemo kamorkoli. Smo kot čebele, ki v tujini zaslužen denar nosimo v Slovenijo," ponazori Joc Pečečenik.
Pečečnik odločno zanika, da bi zaradi tega plačevali nižje davke. "Nič več denarja ne ostane podjetju, saj podjetje deluje v Sloveniji in plačuje vse slovenske davke," pravi in dodaja, da sta Elektronček in Interblock lani državi skupaj plačala prek 15 milijonov evrov davkov, koncesij in prispevkov.
"V kolikor bo država slovenske podjetnike, ki smo brez njene pomoči ustvarili vrhunska podjetja, v primerjavi s tujimi družbami v Sloveniji še naprej poniževala, lahko spakiramo kovčke in odidemo kamorkoli. Smo kot čebele, ki v tujini zaslužen denar nosimo v Slovenijo," na vprašanje, kakšno znamenje državi dajejo slovenski podjetniki z ustanavljanjem podjetij v tujini odgovarja Pečečnik. "Kakšno znamenje Sloveniji in Slovencem pa daje država, ki s proračunskimi sredstvi subvencionira ogromne vsote Magni za nižje kvalificirana delovna mesta, slovenskim podjetnikom pa tega ne omogoči," je kritičen Pečečnik.
Lastnika nemškega inženirskega podjetja Engineering Dobersek sta zakonca Tatjana in Albin Doberšek, ki sta podjetje že pred 34 leti registrirala v porurskem mestu Mönchengladbach. Žena Tatjana je tam odraščala s slovenskimi starši, Albin pa se je k njej preselil po končanem študiju v Sloveniji.
Lastnika Bitstampa v Luksemburg
Lastnika borze kriptovalut Bitstamp sta Damijan Merlak in Nejc Kodrič, ki sta podjetje registrirala v Luksemburgu. Kot je za Finance pojasnil Kodrič, sta se za tujino odločila zato, ker so bila znamenja, da pridobijo licenco za poslovanje, v Luksemburgu jasnejša. Prav tako sta tam dobila več smernic, kako pridobiti licenco.
Podjetje zaposluje več kot sto delavcev. Razvojni oddelek in del operative je v Sloveniji, preostali, vključno z vodstvom, delajo v Luksemburgu.
Akrapovič ostaja zvest domovini
Igor Akrapovič je podjetje, ki izdeluje in pod blagovno znamko Akrapovič prodaja izpušne sisteme za motocikle in avtomobile, ustanovil leta 1991 v Ivančni Gorici. V Sloveniji zaposluje več kot tisoč delavcev, do konca leta pa si obetajo 100 milijonov evrov prihodkov in okoli 12,5 milijona evrov čistega dobička. S pričakovano vsoto bo Akrapovičeva prodaja letos prvič v zgodovini podjetja dosegla ali presegla 100 milijonov evrov. Največ prodajo na trgih EU, v Nemčiji, Franciji in Italiji, njihova prodaja pa se krepi tudi v ZDA in na Kitajskem. V Sloveniji prodajo manj kot odstotek svojih izdelkov.
Igor Akrapovič od leta 1991 ostaja zvest Sloveniji. Podjetje Efaflex, ki razvija in proizvaja industrijska vrata, je Gabriel Rejec leta 1974 ustanovil z dvema nemškima partnerjema. Zato ima družba sedež v Nemčiji, hčerinske družbe pa v Sloveniji, na Češkem in Poljskem. Prodajna predstavništva imajo po Evropi, Rusiji, Kanadi in na Kitajskem.
Tudi Lah na Cipru
Deseterico najbogatejših sklene družina Lah oziroma pidovski tajkun Igor Lah, ki je v devetdesetih letih obogatel z odkupovanjem lastninskih certifikatov državljanov in kupoval delnice državnih podjetij. Več kot desetletje je iz svojih podjetij izrival male delničarje, tako pridobljeno premoženje pa nato prenesel na družbi Ampelus in Aluber. Ampelus s sedežem na Cipru ima v svojem portfelju Steklarno Hrastnik in nepremičninsko družbo Ceeref Portin, Aluber pa je registriran v Luksemburgu.
Preostalih sogovornikov nam za komentar ni uspelo priklicati.
13