Zakaj je stečajev vedno več, če gospodarstvo cveti?

Slovensko gospodarstvo cveti. Izvoz je na rekordnih ravneh, brezposelnih je vse manj, podjetja pa so začela celo dvigovati plače. Tudi plačilna nedisciplina se izboljšuje. Zakaj torej število stečajev ne pada, ampak celo raste?

Če je še pred leti veljalo, da je stečaj poraz in sramota, to danes ni več tako.

Če je še pred leti veljalo, da je stečaj poraz in sramota, to danes ni več tako. Foto: Thinkstock

Leto 2011 je bilo slovensko gospodarstvo v recesiji. Kriza, pomanjkanje naročil in kreditni krč v bankah sta terjala svoj davek.

V stečaju je končala množica velikih podjetij: SCT, Konstruktor, Cestno podjetje Maribor, Gradbeno podjetje Grosuplje, številni ostali gradbinci, Viator & Vektor, Alpos, Delo Revije, Almont, Novoles, Beti Mode ...

To je bilo do takrat rekordno leto po številu stečajev. Na sodiščih so jih skupaj zabeležili kar 675 ali v povprečju skoraj dva na dan.


Preberite še:
Padli medijski mogotec na zatožni klopi. Je tudi podkupoval?


Stečajev lani več kot med recesijo

A lansko leto je bilo v tem pogledu še precej slabše. V letu 2016 je bilo namreč kar 1228 stečajev, torej skoraj dvakrat več kot leta 2011. Število stečajev je bilo celo večje kot leta 2015.

Gre za podatek, ki ga je na prvo žogo težko razumeti. Slovenija je lani ustvarila 2,5-odstotno gospodarsko rast. Število registriranih brezposelnih je prvič po letu 2010 padlo pod 100.000. Povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti vseh podjetij je znašal "le" še 324 milijonov evrov, kar je dvakrat manj kot leta 2014.

Kaj se torej dogaja?

Predsednik zbornice stečajnih upraviteljev Marko Zaman meni, da stanje ni alarmantno, četudi število stečajnih postopkov narašča. Predsednik zbornice stečajnih upraviteljev Marko Zaman meni, da stanje ni alarmantno, četudi število stečajnih postopkov narašča. Foto: STA

Kaj pravijo podatki

Če so leta 2011 v stečaju končala velika podjetja, leta 2014, ko je število stečajev doseglo nov rekord, pa v največji meri prezadolžena manjša podjetja, podizvajalci, ki niso mogli do novih poslov, in fizične osebe, je slika danes drugačna:

  • Po podatkih ministrstva za pravosodje se je kar 60 odstotkov začetih stečajnih postopkov nanašalo na mikro podjetja, torej tista, v katerih povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset zaposlenih, čisti prihodki od prodaje pa ne presegajo 700.000 evrov.
  • Znesek priznanih terjatev na letni ravni je precej nižji, kot je bil pred leti, ko so kot domine padala velika podjetja in njihovi podizvajalci ter finančne družbe. V letu 2016 so tako priznane terjatve v končanih stečajih znašale samo štiri milijone evrov.
  • Tudi časovno so stečajni postopki krajši. Gre večinoma za enostavne stečaje, saj je veliko manjših podjetij brez stečajne mase in jih zato stečajni upravitelji zaključujejo hitro. Glavni postopek v stečajih nad pravnimi osebami tako v povprečju že tretje leto zapored traja okoli dvajsetih mesecev, torej manj kot dve leti. Stečaji, pri katerih pride do razdelitve stečajne mase, lahko trajajo tudi tri leta in pol. Osebni stečaji pa v povprečju trajajo okoli 30 mesecev.
     
  • Podatki ministrstva za pravosodje potrjujejo, da gre v pomembnem delu za stečajne postopke podjetij brez premoženja. V lanskem letu se je 816 postopkov končalo brez razdelitve stečajne mase, v 314 primerih pa so upniki prejeli vsaj nekakšna poplačila. Podobno je letos. V 406 stečajih upniki niso dobili poplačil, dobili so jih le v 145 primerih.
"Trajanje stečajnih postopkov se skrajšuje. V lanskem letu so sodišča v primerjavi z letom 2015 rešila večje število zadev. V stečajnih postopkih nad pravnimi osebami so rešila za 10 odstotkov več zadev, osebnih stečajev pa so zaključila za skoraj 60 odstotkov več," so delo sodišč pohvalili na ministrstvu za pravosodje.

Pri večini stečajev gre za podjetja brez premoženja, ugotavljajo na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič. Pri večini stečajev gre za podjetja brez premoženja, ugotavljajo na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič. Foto: Matej Leskovšek
"Stečaji niso več bav bav"

Poznavalci razmer, s katerimi smo se pogovarjali, omenjajo še dva ključna razloga, da število stečajev kljub izboljševanju gospodarske slike ne pada:

  1. Še vedno smo priča nekakšnemu čiščenju gospodarstva. V njem se je namreč skozi leta nabralo veliko malih in mikro podjetij, ki so brez sredstev in dejansko ne poslujejo. Ustanovljena so bila že po izbruhu času krize. Takrat je država močno spodbujala prehod v podjetništvo, s katerim naj bi zajezila rast brezposelnosti. Olajšala je ustanovitev gospodarskih subjektov (podjetij in samostojnih podjetnikov), določeno obdobje pa jim je kot popotnico izplačevala tudi subvencije.

    "Namesto za izbris iz registra se lastniki odločajo za stečaj. Ključna prednost stečaja je, da morajo lastniki pri izbrisu prevzeti morebitne obveznosti, kar za stečaj brez razdelitve stečajne mase ne velja," pojasnjuje Marko Zaman, predsednik zbornice stečajnih upraviteljev. 
     
  2. Drugi razlog je drugačno dojemanje instituta stečaja. Če je še pred leti veljajo, da je stečaj poraz in sramota, to danes ni več tako.

    "Gre za naravno fluktuacijo podjetij. Začeli smo se zavedati, da stečaj za podjetnika ni slab. Nekdo dobi poslovno idejo, začne delati in ugotovi, da ne bo šlo. Stečaj mu daje možnost, da začne na novo. Z vidika zdravja gospodarstva je bilo veliko slabše obdobje, ko se je zavlačevalo z razglasitvijo stečajev. Upajmo, da je to obdobje mimo," pravi Igor Knez, namestnik direktorja zakonodajno-pravne službe na Gospodarski zbornici Slovenije.

Tako Knez kot Zaman poudarjata, da stanje ni alarmantno, čeprav statistično število stečajnih postopkov narašča.

 

Manj osebnih stečajev

Knez pričakuje, da se bo letno število stečajev ustalilo okoli števila tisoč. "Trend števila stečajev je na približno enaki ravni kot lani. Nekoliko manj pa je osebnih stečajev, ki so bili v zadnjih letih priljubljeni tudi kot ena od metod za reševanje premoženja pred upniki.

V primerjavi z leti nazaj je brez dvoma mogoče opaziti, da ljudje vidijo, da stečaj ni bav bav. Temu tudi pripisujem statistično precejšnje število stečajev," pravi Zaman. 

Vzrokov za začetek stečajnega postopka je lahko več: od čisto poslovnih do širših makroekonomskih. "Glede na izboljšanje gospodarskega okolja bi lahko razloge za stečaj slovenskih družb v prvi polovici letošnjega leta verjetno v večji meri iskali na poslovni mikro ravni," ocenjujejo na gospodarskem ministrstvu in izpostavljajo tudi zakonodajne spremembe, ki so bile v zadnjih letih sprejete na področju insolvenčne zakonodaje.

Ob pobiranju gospodarstva je plačilna nedisciplina manjša. Fotografija je simbolična. Ob pobiranju gospodarstva je plačilna nedisciplina manjša. Fotografija je simbolična. Foto: Reuters

Primež finančne nediscipline popušča

Tem opažanjem potrjujejo tudi podatki, ki jih ministrstvo za pravosodje analizira skupaj z vrhovnim sodiščem.

Če je bila še pred nekaj leti ob izbruhu svetovne gospodarske krize finančna nedisciplina ključni razlog, ki je podjetja potiskal v insolventne postopke, to danes ni tako. Podatki ministrstva za finance kažejo, da se stanje na področju finančne nediscipline iz leta v leto izboljšuje. 

Znižujeta se tako število plačilno nesposobnih podjetij kot njihov znesek neplačanih obveznosti:

  • Če je bil ob polletju 2013 povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti nad pet dni dobrih 780 milijonov evrov, je lani ob polletju znašal več kot pol manj (325 milijonov evrov), letos pa samo še 269 milijonov evrov.
  • Tudi število podjetij z neporavnanimi obveznostmi nad pet dni se je v zadnjih letih precej zmanjšalo. V letu 2013 je bilo  podjetij z likvidnostnimi težavami še 6.976, lani 4.740, letos pa 4.204.

Na finančnem ministrstvu podoben trend opažajo tudi pri samostojnih podjetnikih, ne samo pravnih osebah. "Največ plačilno nesposobnih pravnih oseb je v dejavnostih trgovine, gradbeništvu, strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti ter predelovalnih dejavnostih, pri samostojnih podjetnikih pa tudi v gostinstvu," so pojasnili na ministrstvu za finance.

Narašča tudi število podjetij

Ob koncu junija je bilo v Poslovni register Slovenije vpisanih 209.817 poslovnih subjektov, od tega 72.709 gospodarskih družb in 88.973 samostojnih podjetnikov posameznikov. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo v poslovni register vpisanih za 2,32 odstotkov (4.762) več poslovnih subjektov.

Za rast vpisanih subjektov so poskrbeli predvsem samostojni podjetniki, ki jih je bilo 4,44 odstotka več kot lani konec junija.

Na ministrstvu za gospodarstvo opozarjajo tudi, da se je v prvi polovici letošnjega leta glede na primerljivo obdobje lani povečali število neto vpisanih poslovnih subjektov.

Po podatkih Ajpesa je bilo v tem obdobju vpisanih več kot 12 tisoč novih subjektov, izbrisanih pa jih je bilo dobrih osem tisoč. Podobno je bilo lani v prvem polletju, ko je bilo izbrisanih nekaj več kot devet tisoč poslovnih subjektov, vpisalo pa se jih je tri tisoč več kot izbrisalo.

Komentarji

7
  • Grega / 07.08.2017. ob 11:14

    Skoraj javni pozivi, da se stečaj splača in ni sramota ........ če gre podjetje v stečaj, to pomeni da je nekdo ostal brez prisluženega denarja, medtem ko se lastnik podjetja v stečaju smeje ...... NAROBE SVET .....

  • Rafko / 07.08.2017. ob 12:09

    Marsikaj gre v stečaj, le največji bolnik NLB. V urejeni in pravni družbi je stečaj normalna stvar, če posel ne gre ali pa ga ne znajo voditi, je najboljše stečaj, saj nato tri firme nove zrastejo. Seveda pri nas ni tako, kajti nismo pravna država, banke in sodstvo pa vodijo naši, ki jih usmerjajo naši strici.

  • akralj / 07.08.2017. ob 16:10

    hahahahaha...cveti le nekaterim...tistim na foteljčkih...in nobenemu drugemu...to je valda jasno a ne?...hahahaha...e moji novinarčki

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.