Toper se vrača v Celje

Podjetje Lohnko Inženiring, ki je leta 2008 kupil blagovno znamko Toper, nekdaj sinonim za kakovost na trgu športnih oblačil, bo namreč februarja 2011 odprlo prodajalno v Celju.

Trgovina na zelo frekventni in atraktivni lokaciji Direktor ljubljanskega podjetja Lohnko Inženiring Dragoljub Janičijevič je v izjavi za medije povedal, da bodo trgovino odprli na zelo frekventni in atraktivni lokaciji, neuradno pa naj bi ta trgovina zaživela v Citycentru Celje. Janičijevič ne izključuje tudi možnosti, da bi v prihodnosti Celje znova pridobilo proizvodno linijo za izdelavo športnih oblačil blagovne znamke Toper. Za zdaj oblačila pod to blagovno znamko izdelujejo v Ljubljani ter v BiH.

Cilj osvojiti tržišča nekdanje Jugoslavije Kot napoveduje Janičijevič, je njihov cilj z blagovno znamko Toper, ki je že priljubljena pri kolesarjih, znova osvojiti tržišča nekdanje Jugoslavije. Družba Lohnko Inženiring, ki zaposluje okrog 70 delavcev, je s prodajo blagovne znamke Toper lani ustvarila več kot pol milijona evrov prihodkov, letos pa naj bi imeli okrog 800.000 evrov prihodkov. Ambicioznost Topra, ki je bil ponos slovenskega in jugoslovanskega športa, in je v 80. letih prejšnjega stoletja zaposloval več kot 6500 ljudi, se kaže tudi v tem, da je eden izmed glavnih sponzorjev slovenskih olimpijcev na olimpijskih igrah v Londonu 2012.

Začetek zgodbe o enem najbolj znanih in najuspešnejših slovenskih tekstilnih podjetij v nekdanji Jugoslaviji sicer sega vse do obdobja po drugi svetovni vojni. Ime Toper izhaja iz okrajšave za naziv Tovarna perila, kot je bilo to značilno za poimenovanje podjetij v tistem obdobju. Prva Toprova predilnica je nastala že leta 1945, v njej pa so sprva proizvajali le srajce iz najlona.

Bleščeče Toprovo leto 1984 Veliki met je Topru uspel leta 1982 na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Schladmingu, ko sta Bojan Križaj in Boris Strel v slalomu osvojila drugo oziroma tretje mesto ter istega leta na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Obersdorfu, ko so jugoslovanski smučarji skakalci iz tekmovanja izločili Japonce. Takrat je bil Toper že del YU Ski poola in je opremljal jugoslovansko reprezentanco. Bleščeče Toprovo leto pa je bilo 1984, ko je pod njegovim okriljem na olimpijskih igrah v Sarajevu nastopilo kar deset svetovnih reprezentanc, ki so nosile Toprove rokavice.

Neslaven propad se je začel v začetku 90. let Vrhunec uspeha pa je za podjetje predstavljala izjemna prodaja zimskih bund v nekdanji Češkoslovaški. Na leto so jih pod imenom Toprovka samo v tej državi prodali kar 60.000. Toper je bil del uspehov in padcev slovenskih športnikov več desetletij, neslaven propad pa se je začel v začetku 90. let po osamosvojitvi Slovenije. Finančne in vodstvene težave so terjale velik davek, leta 1992 pa je sledil stečaj podjetja.