Stanovanja v Ljubljani gredo znova za med

Lani se je trend rasti prometa z nepremičninami v Sloveniji pospešeno nadaljeval. Število transakcij stanovanjskih nepremičnin je preseglo doslej rekordno leto 2007, cene še ne. Medtem ko je skupna prodajna vrednost vseh nepremičnin v predkriznem letu znašala 1,4 milijarde evrov, je ta zaradi nižjih cen nepremičnin v letu 2016 znašala le milijardo evrov.

Ljubljana daleč najbolj zanimiva

Cene so sicer najbolj poskočile v Ljubljani, ki so se zvišale že četrto zaporedno četrtletje. Glede na povprečne cene v letu 2015 so se rabljena stanovanja podražila za šest odstotkov, v preostali Sloveniji za 2,6 odstotka, kažejo zadnji statistični podatki. Kljub temu so bile cene rabljenih stanovanj v prestolnici glede na predkrizne cene za slabih 12 odstotkov nižje.

Precej cenejše od vrednosti iz leta 2010 so še vedno družinske hiše po Sloveniji. Cene rabljenih so bile nižje za 15,5 odstotka, cene novih hiš pa za skoraj 30 odstotkov.

"Opažam izjemno povpraševanje po večinoma dvosobnih rabljenih stanovanjih v Ljubljani, saj novogradenj praktično ni na razpolago. V središču prestolnice se proda praktično vsaka luknja," statistične izračune potrjuje Zarja B. Mavec iz nepremičninske agencije Inalbea.

Višanje cen opogumilo vlagatelje

"Opažam izjemno povpraševanje po večinoma dvosobnih rabljenih stanovanjih v Ljubljani. V središču prestolnice se proda praktično vsaka luknja, " statistiki pritrjuje Zarja B. Mavec iz nepremičninske agencije Inalbea. Foto: Osebni arhiv Kot razlog navaja konec krize, ki je vlagatelje opogumila k nakupom, izjemno poceni bančna posojila in slabo obrestovani prihranki vlagateljev na bankah.

"Ljudje imajo denar. Kriza je povzročila, da ljudje privarčevanega niso zapravili, saj so se bali nadaljnjega padanja cen nepremičnin. Medtem ko je imel kupec v času krize za razmislek več mesecev časa, se danes prodaja zanimive nepremičnine izvrši v nekaj dneh. Kupec mora imeti vnaprej pripravljen denar, vsaj za aro," svetuje Mavčeva.

Vračajo se zlati časi nepremičninskega trga

To ponazori s primerom, ko je po več mesecih iskanja primernega stanovanja za svojo stranko našla pravega, a je bil šest ur po njihovem ogledu že prodan. To spominja na zlate čase slovenskega nepremičninskega trga izpred krize.

Veliko malih vlagateljev se odloča za nakup stanovanja kot investicijo. "Vsaka druga stranka kupuje za otroka, vmes pa želi stanovanje oddajati prek Airbnb ali kar tako. Zvišujejo se namreč tudi najemnine," pojasnjuje Mavčeva.

Oglaševane cene nepremičnin danes po njenih besedah niso več do 20 odstotkov višje od prodajnih kot nekoč. Danes je ta odstotek od tržnih cen višji med pet in 10 odstotki.

Ker se transakcije stanovanj v Ljubljani izvajajo bistveno hitreje kot v času krize, mora imeti kupec vnaprej pripravljen denar, vsaj za aro. Foto: Thinkstock Bistveno povečanje transakcij je presenetilo tudi geodetsko upravo, ki vsako leto konec marca pripravi letno poročilo o dogajanju na nepremičninskem trgu. A letos bomo morali na poročilo za lansko leto počakati mesec dni dlje, saj se je število evidentiranih kupoprodajnih poslov z nepremičninami lani povečalo za okoli 10 odstotkov, v zadnjih treh letih pa za skoraj 30 odstotkov, so sporočili z urada za množično vrednotenje nepremičnin, ko smo jih povprašali o terminu objave poročila.

"Problem predstavlja predvsem povečan promet s stanovanjskimi hišami (lani za več kot 15 odstotkov), saj je treba zaradi njihove raznovrstnosti praktično za vsako njihovo prodajo opraviti terenski ogled, da se ugotovi, kaj in kakšen je bil predmet prodaje. Terenski ogledi prodanih nepremičnin so zamudni, kadrovske kapacitete urada za vrednotenje nepremičnin, katerega strokovnjaki vsako evidentirano transakcijo preverijo, pa so zelo omejene," so razloge za zamudo opravičili na uradu.