Torek, 17. 9. 2019, 4.02
4 leta, 7 mesecev
Sodišče tik pred zdajci nad Jankovićeve, kaj bo naredil Furs
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
83
V zgodbi o odpisu 29 milijonov evrov vrednega dolga trem podjetjem iz skupine Electa, ki jih vodi Damijan Janković, se je naposled zganila sodna veja oblasti.
Okrožno sodišče v Ljubljani se je namreč pritožilo na sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave Electe Holdinga, krovnega podjetja v skupini Electa, ki je v lasti sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića. To je storilo v petek, dan zatem, ko je v parlamentu potekala razprava o zlorabah poenostavljenih "prisilk", člani komisije za nadzor javnih financ pa so se zaradi zadeve Janković soglasno zavzeli za čimprejšnje popravke insolvenčne zakonodaje. Pritožbo je okrožno sodišče vložilo kot upnik, saj mu podjetje Electa Holding dolguje za dobrih 3000 evrov neplačanih taks in drugih stroškov.
Okrožno sodišče je pritožbo vložilo še zadnji dan, preden bi sklep, pod katerega se je podpisala sodnica Majda Čebulj, postal pravnomočen. S poenostavljeno "prisilko" Electe Holding so si želeli Jankovićevi odpisati sedem milijonov evrov dolgov. Če mu bo uspelo s pritožbo, jim bo okrožno sodišče to preprečilo.
Te možnosti nikakor ni mogoče izključiti, saj bo o pritožbi odločalo višje sodišče v Ljubljani. To je v dobrem letu dni že dvakrat razveljavilo sklepe o začetku poenostavljenih prisilnih poravnav, ki so šli na roko družini Janković.
Dejstvo: sodišča nimajo zvezanih rok
Že maja lani, ko so Jankovićevi začeli manevre za reševanje podjetij in premoženja pred upniki, je višje sodišče pritožbi enega od njih, družbe Heta Asset Resolution, ugodilo z utemeljitvijo, da bi šlo lahko za zlorabo pravic.
V sklepu, s katerim je takrat zavrnilo poenostavljeno "prisilko" Electe Naložb, je višje sodišče zapisalo, da je lahko vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, pri kateri ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravila dolžnikovo insolventnost, "v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja". Zaradi tega kakršen koli predlog te vrste ne more uživati pravnega varstva, saj "lahko pomeni zlorabo pravic".
Sodna praksa na tem področju že obstaja. Kar je najpomembneje, višje sodišče je že lani posebej poudarilo, da okrožna sodišča pri potrjevanju poenostavljenih prisilnih poravnav še zdaleč nimajo le zvezanih rok, kot trdijo sama.
- Čeprav sodišča prve stopnje odločajo le, ali so formalni pogoji za uvedbo takšne "prisilke" izpolnjeni, omejena pa so tudi pri nadzoru, bi morala zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom. Še posebej tistim, ki nasprotujejo poenostavljeni "prisilki", ker naj bi dolžnik zgolj zlorabljal svoje pravice.
- Če bi se namreč res izkazalo, da je dolžnik neresnično prikazoval svoj finančni položaj, terjatve do njega pa bile fiktivne, bi bilo to pomembno dejstvo pri presoji, ali gre za zlorabo poenostavljene "prisilke".
Vse to bi moralo po mnenju višjega sodišča raziskati že sodišče prve stopnje.
Luknja v sistemu: od notarja do sodišča brez nadzora
A do zdaj v primerih Elect ni bilo tako. Okrožna sodišča so se pri potrjevanju poenostavljenih "prisilk" brez preverjanja, ali te temeljijo na resničnih napovedih in podatkih, sklicevala na notarje. Zanimalo jih je le, ali je dolžnik k predlogu priložil vse listine, ne pa tudi njihova vsebina.
Gre za luknjo v sistemu, ki omogoča zlorabe poenostavljenih "prisilk". Navedb v poročilih in izjavah, ki jih vlagajo dolžniki, namreč v resnici ne preverja nihče – niti notarji kot nosilci javnih pooblastil ne.
Vse listine pri poenostavljenih "prisilkah" Elect je za Damijana Jankovića overjala notarska pisarna Mira Košaka.
Zakaj ne? Notarji morajo dolžnike, še posebej pravno nevešče, pred overitvijo listin le poučiti o tem, kakšne posledice jih čakajo, če so v poročilu prikazani neresnični podatki o finančnem položaju in poslovanju. Odgovorne osebe seznanjajo s kazensko in odškodninsko odgovornostjo. Vse listine pri poenostavljenih "prisilkah" Elect je za Damijana Jankovića overjala notarska pisarna Mira Košaka. Z njim družina Janković in z njo povezane osebe sodelujejo že več kot deset let. Od leta 2008 je za Mestno občino Ljubljana (MOL), ki jo vodi Zoran Janković, opravil za približno 100 tisoč evrov notarskih storitev.
Kdo torej v poenostavljenih "prisilkah" jamči za resničnost izkazov in napovedi poslovanja? V resnici nihče. Dolžnikom ni treba najemati revizorjev ali pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, saj je država s spremembo zakonodaje leta 2013 želela te postopke poceniti in poenostaviti. Sodišče lahko tako potrdi načrt sanacije, ne da bi se poglobilo v vprašanje, ali bo podjetje sploh sposobno poplačati upnike.
Država ima še nekaj dni časa
Kljub temu ima država v primeru Elect še vedno na voljo najmanj eno orodje, s katerim lahko Jankovićevim prepreči načrte z več deset milijonov evrov vrednimi odpisi dolgov.
Po zakonu lahko namreč vsak upnik tudi naknadno zahteva razveljavitev poenostavljene prisilne poravnave v roku dveh let po pravnomočnosti sklepa o njeni potrditvi. To lahko stori pod pogojem, če je bila poenostavljena "prisilka" sprejeta na goljufiv način.
A čas za to se bo kmalu dokončno iztekel. Poenostavljena "prisilka" Electe Inženiringa, prva in najpomembnejša v seriji treh, je postala pravnomočna 23. septembra 2017. Do izteka dveletnega zakonskega roka za pritožbo imajo tako upniki na voljo še natanko šest dni časa - do ponedeljka.
Toda kljub številnim informacijam in člankom, ki nakazujejo na sume nepravilnosti pri načrtovanem odpisu dolgov, se do danes na sklepe o potrditvi poenostavljenih "prisilk" Elect ni pritožil nihče – ne Finančna uprava (Furs) ne podjetja v lasti države ali lokalnih skupnosti.
Med več deset upniki Electe Inženiringa niso le podjetja v solastništvu države (Petrol, Zavarovalnica Triglav), ampak celo javna podjetja Mestne občine Ljubljana (MOL): Ljubljanska parkirišča in tržnica ter Energetika Ljubljana.
Dokumenti: Electa sodišču obljubljala nemogoče
Zakaj ne? Že kmalu po začetku poenostavljene "prisilke" skupine Electa pred dvema letoma smo na Siol.net opozarjali na nerealne projekcije poslovanja in smele napovedi, da bo podjetje naenkrat začelo ustvarjati visoke prihodke in dobičke.
Opozorila so se izkazala za resnična. Electa Inženiring, osrednje podjetje skupine, ima blokiran račun vse od oktobra 2017, torej že po pravnomočno potrjeni poenostavljeni "prisilki". Kljub odpisu dolgov je še vedno na seznamu davčnih dolžnikov. V lanskem letu bi morala Electa Inženiring ustvariti 400 tisoč evrov prihodkov, a jih je v resnici le 39 tisoč evrov, ob tem pa je imela kar 114 tisoč evrov čiste izgube.
Electa Inženiring torej ne posluje v skladu z napovedmi, ki jih je Damijan Janković poslal na sodišče in z njimi dokazoval, zakaj bi bila poenostavljena "prisilka" boljša za upnike. Nasprotno, Electa Inženiring posluje z izgubo, vrednost njenega premoženja, ki je na voljo za poplačilo upnikov, pa se je od tedaj občutno zmanjšala.
Kaj so počeli državni upniki?
Kaj so torej počeli državni upniki? Vse tri Electe so tudi v davčnih postopkih, v katerih jim poskuša Furs odmeriti za več milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti. Kljub temu Furs po javno dostopnih podatkih v poenostavljenih "prisilkah" Elect ni vlagal pritožb.
Na Fursu teh primerov ne komentirajo. "Pri davčnih dolžnikih se brez izjeme poslužujemo vseh instrumentov za poplačilo davčnega dolga, ki so nam zakonsko na voljo," pa so odgovorili na vprašanji, kako so kot upniki podjetij iz kroga Jankovićevih zaščitili interese države in kako bodo ukrepali glede na nova dejstva, da njihovi dejanski lastniki razpolagajo z obsežnejšim premoženjem, ki ni bilo predmet njihovih postopkov.
83