Ponedeljek, 7. 9. 2020, 13.16
3 leta, 7 mesecev
Šmučeva: 2TDK ne bi smel diskvalificirati slovenskih gradbincev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,78
7
"Tuje konkurence se ne bojimo, a pogoji morajo biti enaki za vse," so na novinarski konferenci GZS sporočili predstavniki domačih gradbenih podjetij.
Domača gradbena podjetja še naprej razburjajo besede prvega moža 2TDK Dušana Zorka, da slovenski gradbinci sami ne zmorejo zgraditi drugega tira. Poudarjajo, da se tuje konkurence ne bojijo, a morajo biti postavljeni na isti imenovalec. Država bi se morala bistveno bolj opreti na svoje kapacitete, da bi dosegli nadaljnjo rast panoge, so prepričani.
Nobenega dvoma ni, da je projekt drugi tir med Divačo in Koprom strateškega pomena za Slovenijo, zato je njegovo dokončanje v roku nujno, je na današnji novinarski konferenci izpostavila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) Sonja Šmuc. Kot je dodala, zamujamo približno že dve desetletji, pri čemer so se nekateri transportni tokovi že preoblikovali.
"Lovimo zadnji vlak, da ostanemo ključna prometna povezava med Luko Koper in Srednjo Evropo. Ni v interesu vseh, da Slovenija okrepi svojo geostrateško pozicijo, kar bo drugi tir omogočil," je dodala. Je pa Šmučeva obsodila izjavo prvega moža 2TDK Dušana Zorka, ki je prejšnji teden ocenil, da slovenski gradbinci drugega tira niso sposobni zgraditi sami, piše STA.
Šmučeva: Naročnik ne bi smel diskvalificirati slovenskih gradbincev
"Če pri enem največjih infrastrukturnih projektov v državi glavni naročnik slovenska podjetja diskvalificira z oznako, da niso sposobna tega podviga, je nekaj narobe, ne samo s panogo, ampak tudi z državo, ki bi skupna sredstva nekako torej raje nakazala tujim podjetjem," je dejala generalna direktorica GZS.
Šmučeva je poudarila, da GZS ne poziva k razveljavitvi razpisa za glavna dela na projektu, ki je že v teku, prav tako ne poziva k spremembi osnovnih razpisanih pogojev, saj zato ni časa. "Ravno tako ne pozivamo k dajanju neupravičene prednosti domačim izvajalcem, pozivamo pa, da imajo ti enake konkurenčne pogoje," je bila jasna generalna direktorica GZS.
"Če pri enem največjih infrastrukturnih projektov v državi glavni naročnik slovenska podjetja diskvalificira z oznako, da niso sposobna tega podviga, je nekaj narobe, ne samo s panogo, ampak tudi z državo, ki bi skupna sredstva nekako torej raje nakazala tujim podjetjem," je dejala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Tudi član uprave družbe CGP, ki skupaj z Gorenjsko gradbeno družbo in češkim Metroslavom ostaja kandidat za gradnjo drugega tira, Edo Škufca, je poudaril, da se slovenski gradbinci tuje konkurence ne bojijo, če so postavljeni na isti imenovalec. "Ne moremo tekmovati s tistimi, ki dobivajo za evropske standarde nedovoljeno državno pomoč, olajšave, ali ravnajo s kadri na način, da niso plačani skladno z našimi standardi, minimalno plačo in kolektivno pogodbo. Proti temu bi se morala boriti tudi država, ki ne bi smela podpirati sive ekonomije, nedovoljenih praks in socialnega dumpinga," je izpostavil.
"Po težkem desetletju, ki je za nami, se je slovensko gradbeništvo nekako pobralo in solidno ter pogumno stopa naprej, čeprav seveda z manjšim obsegom," je dodal direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar. Tudi letošnje leto bo po njegovih mesecih težko, saj bi bil ob koncu leta lahko padec v panogi desetodstoten, "kar je skrb vzbujajoče".
"Največje projekte v državi naj izvaja domača gradbena operativa"
Renar je prepričan, da bi se morala država bistveno bolj opreti na lastne kapacitete, "da dosežemo nadaljnjo rast gradbeništva, ki je v vseh urejenih državah izjemno pomembna panoga, ki veliko zaposluje". Z njim se je strinjal tudi direktor združenja za svetovalni inženiring in sekretar strateškega sveta za investicije in gradbeništvo (SSIG) Slovenko Henigman. Slovensko gradbeništvo prispeva med osem in devet odstotki BDP, "zato nam je zelo pomembno, da največje projekte v državi izvaja domača gradbena operativa". Kot je dodal Henigman, to seveda ni vedno mogoče, moramo pa k temu stremeti.
"Konkurenca podjetij z vzhoda je tako močna, da pri velikih infrastrukturnih projektih, če se oddajajo v kosu, evropska gradbena operativa praktično nima nobenih možnosti. Imamo povsem svež primer mostu Pelješac. Sam sem dobil vpogled v določene cene. S takšnimi cenami nobeno evropsko gradbeno podjetje tega ne moremo izvesti," je bil jasen Henigman.
Država bi se morala bistveno bolj opreti na svoje kapacitete, da bi dosegli nadaljnjo rast panoge, so prepričani govorci na novinarski konferenci GZS.
Prav tako je podčrtal razliko glede udeležbe slovenskih podjetij pri projektu. "Ko poslušamo, kako so vsi naši vključeni kot partnerji ali kot podizvajalci, se moramo zavedati ogromne razlike - če si partner, dobiš referenco, če si podizvajalec, potem reference ni. In biti podizvajalec za prihodnost, praktično ne pomeni nič," je bil jasen.
Henigmana je dopolnil direktor podjetja Kolektor CPG Kristjan Mugerli, ki kot vodilni partner z dvema turškima gradbincema prav tako ostaja v igri za glavna dela na drugem tiru. "Če inženirji ne bodo mogli obnavljati referenc in pridobivati novih ... že danes imamo občuten upad na fakultetah, kjer je pol manj vpisa kot pred 15 leti. Če se bo ta trend nadaljeval, bodo za inženirski kader ostale samo drobtine," je opozoril Mugerli.
"Razpis bi moral biti pripravljen drugače"
Henigman je še poudaril, da ima odsek Divača−Koper osem predorov, slovenska gradbena podjetja pa nimajo referenc za dva, ki sta dolga šest kilometrov. Razpis bi moral biti tako po njegovi oceni pripravljen drugače. "Če bi bil razpis drugače zastavljen, bi bila slovenska podjetja sposobna pripraviti samostojne ustrezne ponudbe," je potrdil Mugerli.
Šmučeva je na novinarski konferenci pozvala ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, da naj bo drugi tir zgrajen v roku, da naj imajo domači gradbinci, projektanti in inženiringi enake možnosti za pridobitev posla in da kot minister prispeva k zaščiti in ponovni krepitvi ugleda, ki ga je gradbeništvo imelo in ga ponovno pridobiva, še piše STA.
V družbi 2TDK so v odzivu na prej omenjeno novinarsko konferenco GZS poudarili, da je projekt drugi tir izjemnega pomena za slovensko gospodarstvo. "Če želimo ustvariti razvojne in konkurenčne možnosti, ki so primerljive s sosedami, se mora gradnja drugega tira nadaljevati nemoteno, da bo lahko dokončan v letu 2025 in predan v uporabo v letu 2026, to je pred dokončanjem projektov sosednjih konkurenčnih držav," so poudarili v družbi, ki jo vodi Dušan Zorko.
2TDK opozarja: Lovimo zadnji vagon zadnjega vlaka, ki že pelje
Po njihovih besedah pri drugem tiru lovimo "zadnji vagon zadnjega vlaka, ki že pelje", zato jih veseli, da se visoki predstavniki GZS zavedajo pomena projekta za Slovenijo, ki ga je treba nadaljevati in zgraditi v izjemno kratkem času. Če drugi tir ne bo zgrajen do leta 2026, bo slovensko gospodarstvo po ocenah, na katere se sklicujejo v 2TDK, v 30 letih izgubilo do tri milijarde evrov ali približno 145 milijonov letno, medtem ko bi v primeru, da bi slovensko gradbeništvo vodilo izgradnjo drugega tira, doseglo okoli 72,5 milijona evrov dodane vrednosti.
Potencialna izguba dodane vrednosti za slovensko gospodarstvo zaradi ogrozitve razvoja logistike je približno 25-krat večja, kot bi bila neto korist v primeru večje vloge domačih gradbincev pri izvedbi projekta. Pri tem je pomembno, da je dodana vrednost na zaposlenega v logistiki več kot štirikrat večja kot v gradbeništvu, zato so nove zaposlitve v logistični panogi pomembne za blaginjo Slovenije, so sporočili iz 2TDK. Ob tem so poudarili, da bodo v drugi fazi razpisa, kjer bo o izvajalcu del odločala cena, skladno z zakonodajo postavljeni dodatni pogoji, ki bodo zagotavljali enake pogoje za vse ponudnike, ki konkurirajo na razpisu.
7