Ponedeljek, 23. 5. 2016, 18.30
6 let, 6 mesecev
"Slovenija je v svetovni prvak ustvarjanju slabega vzdušja, Avstrija pa ne zaostaja veliko"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,25
1
Gospodarstveniki iz regije Alpe-Jadran so na srečanju v Vipolžah izpostavili odgovornost držav, da ustvarjajo ugodne razmere, v katerih bi se gospodarstveniki lažje povezovali in vključevali na tuje trge.
V Vipolžah v Goriških brdih so se v organizaciji Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Občine Brda danes zbrale gospodarske organizacije iz Avstrije, Slovenije in Italije, ki sodelujejo in se povezujejo v alpsko-jadranskem prostoru ter pomagajo slovenskim podjetjem pri vstopu na tuje trge.
Takšne ustanove in podjetniki so dragocen vir informacij o posebnostih poslovnega okolja in poslovanja v tujini, hkrati pa lahko nudijo pomoč pri navezovanju stikov in premagovanju ovir na področju poznavanja jezika ter poslovne kulture v posamezni državi, so zapisali v vabilu.
"Ločujejo nas le še osebnostne razlike"
Organizatorji posveta želijo spodbuditi medsebojno komuniciranje, sodelovanje in povezovanje med gospodarstveniki v regiji. "Zelo smo si podobni. V Evropi nas pravzaprav ne ločuje nič več, razen morda osebnostne razlike," je dejal Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze v Celovcu.
Po predstavitvi nekaterih slovenskih podjetij, ki uspešno delujejo v sosednjih državah, so gostje iz organizacij, ki spodbujajo povezovanje, spregovorili o prednostih in težavah sodelovanja podjetij v regiji Alpe-Jadran.
Miran Breznik iz Austrian Business Agency z Dunaja opaža bistveno povečanje zanimanja slovenskih podjetij za ustanovitev podjetja v Avstriji. "Gre za majhna in srednja podjetja, za katere so pri vstopu na tuji trg zlasti pomembni kakovost, dobra priprava na vstop in vztrajnost. Uspeh na tujem trgu je namreč bistvo težji kot na domačem." Poudaril je, da imajo mala podjetja kakovost, dober proizvod, a nimajo znanja. "Nimajo pravnika, marketinga, prodajalca. Tem je treba pomagati."
Felix Wieser iz Slovenske gospodarske zveze v Celovcu je opozoril, da se že vračajo iz Kitajske v Evropo, naše okolje pa na to ni pripravljeno, ker smo zanemarili regionalizacijo. "Koroška je v težavah zlasti zaradi politike." Dejal je, da se je koroška politika v preteklosti ukvarjala predvsem s koroškimi Slovenci, kot bi bili težava. Tudi afera Hypo banka ni bila glavni krivec za slabo gospodarsko stanje na Koroškem, pač pa je po njegovem mnenju zanj krivo dojemanje politike.
"Kritiziram tudi velike inštitucije, ker ne ustvarjajo pozitivnega vzdušja. Slovenija je v tem svetovna prvakinja, Avstrija pa ne zaostaja veliko."
Spodbudil je gospodarske zbornice in podobna združenja, da se povežejo in naredijo nekakšen program za spodbujanje malih in srednjih podjetij. Vendar ne s subvencijami, ampak z ustvarjanjem ugodnih razmer.
"Družbe, ki se bojijo multikulturnosti, se bodo zapirale in bodo zato zaostale. Na Koroškem živimo Slovenci med Avstrijci in smo manjšina. Ko so spoznali, da jih je skupaj z nami, koroškimi Slovenci, in priseljenci le za pol Zagreba, da nas je torej malo, so začeli sodelovati in so nehali ustvarjati konflikte," je povedal Wieser.
"Državnega proračuna se ne da sanirati samo z davki. Ne le Avstrija, tudi Slovenija potrebuje celovito reformo državne uprave. Imate cel kup agencij. Po sistemu kakovostnega menedžmenta se je treba vprašati, kaj delajo vse te ustanove. Bremenijo namreč davkoplačevalce," je opozoril Marian Wakounig z avstrijskega ministrstva za finance.
"Slovensko gospodarstvo nikoli ni bilo tako vitalno, kot je v tem trenutku. Res je, da BDP na prebivalca še ni na ravni iz leta 2008, a precej podjetij je 'prečiščenih'. Največ je k temu pripomogel izvoz," je povedal Branko Meh iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
"Slovenija lahko raste le, če se internacionalizira. Čeprav je družina Rutar odšla iz Slovenije, upam, da njihovi kupci še vedno povezujejo, da so njihove harmonike blagovna znamka Slovenije, kjer sta doma Avsenik in Slak," je dejala Eva Štraus Podlogar z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Goraz Skrt iz slovenske turistične organizacije v Italiji je izpostavil avtentičnost krajev. "Ko Kitajec ali Anglež sliši, da so ljudje v teh krajih živeli v petih državah, ne da bi se v življenju enkrat preselili, je to zanj zelo zanimivo. Njihova najbližja državna meja je lahko nekaj tisoč kilometrov stran. K nam bodo prišli na počitnice zato, da bodo doživeli nekaj, česar drugje ne morejo."
Goran Novković iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je opozoril, da je država postala nejolalna konkurenca GZS. "GZS je od leta 2006 zmanjšala število zaposlenih z 260 na 110. Najmanj toliko zaposlenih je slovenska politika zaposlila v državnih agencijah, ki se ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi, pridobivajo javni denar in hkrati nastopajo na trgu. To je politizacija podpore gospodarstvu."
Novković je spomnil tudi, da imamo v Sloveniji 1,37 delovno aktivnega prebivalca na enega upokojenca. "Potrebujemo davčno reformo, zaradi katere bomo imeli več delovnih mest v gospodarstvu. Ne potrebujemo višjih davčnih stopenj, potrebujemo večjo davčno osnovo. Če tega ne bomo naredili, bomo še bolj zaostali za Avstrijo. Svojim otrokom žremo prihodnost."
1