SDS zaradi Probanke in Factor banke zahteva izredno sejo DZ

Probanka pa je s Factor banko le eden od členov v poskusih sanacije slovenskega bančnega sistema, je v odzivu na likvidacijo dejal Glaser, sicer predsednik uprave Perutnine Ptuj.

Investicijo v Probanko smo realizirali v popolnoma drugačnih razmerah Perutnina Ptuj je s skoraj 11 odstotki drugi največji lastnik mariborske banke. Na vprašanje, zakaj se obstoječi lastniki niso odločili za dokapitalizacijo Probanke, ko bi to še bilo mogoče, je Glaser odvrnil, da so v Perutnini Ptuj zaradi splošne gospodarske recesije, ki se je začela leta 2007, in na katero niso imeli vpliva, prilagodili svojo poslovno politiko. Z njo so poudarili usmerjenost v osnovno dejavnost, to pa je pridelava varne, zdrave in kakovostne hrane iz perutninskega mesa.

"Pri naši naložbi v Probanko gre za investicijo, ki smo jo realizirali v popolnoma drugačnih družbenih, ekonomskih in gospodarskih razmerah že pred dvema desetletjema. Od takrat je Perutnina v obliki dividend, ki so kumulativno znašale skoraj štiri milijone evrov, dobila del vložka povrnjenega, v letu 2012 pa je slabila del naložb v Probanko v višini dobrih devet milijonov evrov," je dejal Glaser.

Naložba v Probanko naj ne bi imela večjega vpliva na poslovanje Perutnine Ptuj Kot je še pojasnil, jim je ostal še manjši del naložbe v lastništvo Probanke, ki ga bodo glede na razplet dogodkov slabili v letošnjem poslovnem letu. Gre za manj kot dva milijona evrov, kar pa na poslovanje ptujske družbe po njegovih besedah ne bo imelo več bistvenega vpliva.

Perutnina Ptuj je leto 2012 sklenila z 262 milijoni evrov prihodkov, kar je največ doslej in dobra dva odstotka več kot leto prej, kljub temu pa je ptujska skupina leto 2012 končala z izgubo. Prav zaradi slabitve naložbe v delnice Probanke je lani ustvarila 7,5 milijona evrov izgube.

"ACH zaradi likvidacije banke niti slučajno ne bo šel v stečaj" Kako na likvidacijo Factor banke, ki jo je doletela enaka usoda kot Probanko, gleda družba ACH, ki je z nekaj več kot 40 odstotki največji lastnik te banke, v družbi niso želeli komentirati.

Prva finančnica ACH in do petkove odločitve Banke Slovenije za likvidacijo nadzornica Factor banke Vera Mihatovič je za Večer povedala, da ACH zaradi likvidacije banke niti slučajno ne bo šel v stečaj, saj ima družba po njenih besedah veliko dobrih naložb. Koliko slabitev bodo v ACH potrebne zaradi likvidacije Factor banke, ni želela povedati.

Petkov sklep Banke Slovenije o nadzorovani likvidaciji, predstavlja po mnenju premierke Alenke Bratušek začetek sanacije bančnega sistema. "Po naši oceni bi moralo tudi to sedaj stabilizirati ali pomagati k stabilizaciji našega bančnega sistema," je dejala Bratuškova, ki v nadaljevanju ni želela podrobneje razlagati ukrepov, ki jih vlada pripravlja za konsolidacijo javnih financ.

Lukšič: Bolje je, da banke, ki ne izpolnjujejo funkcije, ne obstajajo Predsednik stranke SD Igor Lukšič na vprašanje, ali podpira likvidacijo, ne odgovarja konkretno, pravi pa, da je bolje, da banke, ki ne izpolnjujejo funkcije, ne obstajajo, in da je vprašanje, zakaj se je odločilo pokriti vse komitente. V DL in DeSUS zadevo težko komentirajo, pravijo.

Lukšič je na novinarski konferenci dejal, da je vprašanje, zakaj do likvidacije ni prišlo že prej in zakaj so se odločevalci odločili za to, da pokrijejo vse komitente.

Po Lukšičevi oceni bo imela javnost glede tega še marsikaj povedati, ko se bo pokazalo, kdo vse je s to odločitvijo rešen, kdo izgublja, koliko izgublja in koliko dobi država, ki garantira za hranilne vloge do višine 100.000 evrov.

Je pa po njegovih besedah pri tem pomembno, da je Banka Slovenije po šestih letih začela ukrepati v smer, ki "daje slutiti, da bo reševala bančni sistem".

Erjavec: Ne moremo reševati krize na hrbtih upokojencev Predsednik DeSUS Karl Erjavec je dejal, da zadevo težko komentira, saj ni sodeloval na tej seji vlade. Kot so ga prepričevali, pa je bilo to nujno treba storiti, je dodal. "Pravijo, da bi bila, če tega poroštva ne bi bilo, situacija še slabša, zlasti za varčevalce teh obeh bank," je povedal.

Erjavec je še dejal, da "ne moremo reševati krize na hrbtih upokojencev, po drugi strani pa vidimo, da ni noben problem reševati Factor banke, Probanke in še kakšne druge banke, dajati poroštva za to". "Dajmo še kakšno poroštvo tudi za regres za upokojence, zlasti za tiste, ki res to nujno potrebujejo za preživetje," je pozval predsednik stranke upokojencev.

Predsednik DL Gregor Virant zadeve ni želel komentirati. "Finančni minister in guverner te zadeve komentirata, tako smo dogovorjeni," je povedal.

Šircelj: V primeru stečaja bi bile obveznosti države manjše Poroštvo države v primeru nadzorovane likvidacije Probanke in Factor banke bo le še povečalo slovenski javni dolg, breme obveznosti teh zasebnih bank pa bodo na koncu nosili davkoplačevalci, je na novinarski konferenci dejal poslanec SDS Andrej Šircelj. Po njegovi oceni bi bile obveznosti države manjše, če bi obe banki šli v stečaj.

Šircelj se je vprašal, zakaj do ukrepov v primeru omenjenih bank ni prišlo že prej in zakaj smo še nedavno poslušali, da je naš bančni sistem kljub nekaterim težavam popolnoma stabilen. "Nato pa pride ukrep, ki je sicer v skladu z zakoni, vendar pa je le eden od mnogih," je dejal.

Po njegovem mnenju bi bile namreč obveznosti države manjše, če bi se vlada in Banka Slovenije odločili za stečaj bank, v katerem pa depoziti ne bi bili v celoti poplačani. Spomnil je, da so tudi na Cipru depoziti nad 100.000 evrov imeli drugačen položaj od tistih pod to mejo, v primeru Factor banke in Probanke pa temu ne bo tako, saj centralna banka zagotavlja, da so depoziti varni in bodo v celoti izplačani ob dospelosti.

"Odgovornosti bi morali nositi lastniki, nadzorniki in pa vodstvo bank" Šircelj, sicer tudi neizvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank, je opozoril, da do petka glede omenjenih bank niso bili sprejeti nobeni ukrepi, zato se sprašuje, ali bo takšen način reševanja bančnega sistema pravilo tudi za druge banke.

"Postavlja se vprašanje, kakšna je strategija sanacije bančnega sistema, saj ne vemo, koliko bo potrebno za celotno sanacijo. Če tega ne vemo, se je težko vnaprej strinjati z nekim ukrepom," je poudaril. Po njegovem mnenju želi namreč v imenu stabilizacije bančnega sistema mnogo ljudi prenesti breme, ki so ga ustvarile zasebne banke, na davkoplačevalce. Celotno odgovornosti bi, kot je poudaril Šircelj, morali nositi lastniki, nadzorniki in pa vodstvo bank.

Bogovič krivca za likvidacijo bank na račun davkoplačevalcev vidi v Banki Slovenije Napovedana nadzorovana likvidacija je pozitiven signal, da je Banka Slovenije začela ukrepati, a ta zgodba zaradi spornega ozadja pri poslovanju bank še ne sme biti zaključena, je ocenil predsednik SLS Franc Bogovič. Po njegovem mnenju do tega sicer ne bi prišlo, če bi Banka Slovenije v preteklosti opravljala svoje delo.

Če bi Banka Slovenije v preteklosti opravljala svoje delo, do likvidacij bank na račun davkoplačevalcev ne bi prišlo, za nevestno delo pa mora nekdanje vodstvo Banke Slovenije tudi prevzeti odgovornost, je zapisal Bogovič.

Poudaril je, da je bila vloga Banke Slovenije kot pasivne opazovalke stanja v zadnjih letih popolnoma neprimerna in je vodila v katastrofo. "Osrednji bančni regulator namreč skozi krizo ni zmogel niti enega konkretnejšega ukrepa na tem področju, vse aktivnosti pa so se končale na ravni priporočil in opozoril," je ocenil.