Rantznova: Morate sprejeti ukrepe, če nočete iti po poti Grčije

Reševanje krize evra, zamisli o uvedbi evroobveznic in ustanovitvi bančne unije. To so nekatere izmed tem, o katerih smo se pogovarjali s predsednico Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen.

Če prebiramo letna poročila Slovensko-nemške gospodarske zbornice, v katerih so objavljene ankete nemških podjetij v Sloveniji o poslovnem položaju v naši državi, se zdi, da se vsako leto ponavljajo ene in iste kritike nemških podjetij: davki so previsoki, plačilna nedisciplina ... Zdi se, da se nič v Sloveniji ne spremeni – da je vsako leto enako. Kakšno je vaše mnenje?

Če govorimo o zadnji anketi, ki smo jo izvedli v začetku leta – ni bilo velikih presenečenj glede izidov. Ostajajo vprašanja, ki zadevajo zakonodajo glede trga dela, glede davkov in tako naprej. Ne vidimo, da bi bile v preteklosti narejene velike spremembe.

Zakaj ni sprememb? Kje so ovire za spremembe na davčnem področju, na področju trga dela in drugje?

Zdaj govorimo o preteklosti, o času prejšnje vlade. Glavna težava je povezana z doseganjem spoznanja, kje so ti problemi, prav tako je pomembna motivacija vlade, da se spoprime s temi problemi. To je zelo pomembna zadeva. Druga zadeva je, da v zadnjih letih ni bilo veliko sprememb glede zakonodaje na področju trga dela, ni bilo opaziti napredka.

Zdaj se dogajajo spremembe, če govorimo denimo o davkih. Nova vlada se je spoprijela s temi težavami in je že zastavila ukrepe. Upamo, da se bodo pokazali učinke glede dohodnine in davka na dobiček. Te učinke pa lahko ugotovimo oziroma izmerimo šele naslednje leto. Glede zakonodaje, ki zadeva trg dela, bodo pogovori o spremembah jeseni, zato še ne vemo, kje bodo spremembe.

Kakšno je vaše mnenje o varčevalnih ukrepih? To je zelo vroča tema v Sloveniji. Nekateri so proti, drugi za. So ti ukrepi pot v pravo smer?

Slovenija je trenutno v težavnem položaju. Morajo biti sprejeti nekateri ukrepi, tukaj ni dvoma. Imate dve možnosti: ali greste po poti Grčije ali po poti Švice. To je zdaj odločitev, ki je morate sprejeti. Težko pa je sprejeti te ukrepe, če celotno gospodarstvo ni v dobri kondiciji. Nemčija je naredila svojo "domačo nalogo" na začetku prejšnjega desetletja. V tistem času smo imeli kar dobro gospodarsko stanje in zato so se ljudje lažje sprijaznili s temi ukrepi.

Učinke teh ukrepov smo videli leta 2008, ko je prišla svetovna finančno-gospodarska kriza. Vemo, kako hitro je prišla Nemčija iz krize. Ne cveti, se pa dobro razvija. Ne pravimo pa, da mora Slovenija iti po isti poti. Vedno morate videti, kateri so pravi ukrepi za Slovenijo. Ste pa, kot sem že omenila, v težavnem položaju. Gospodarstvo ni v dobri kondiciji, vendar morate sprejeti ukrepe, če nočete iti po poti Grčije oziroma Španije ali Portugalske.

Nekdanji premier Borut Pahor je govoril o nemško-francoskem vlaku, ki se mu Slovenija mora pridružiti, če želi biti uspešna. Zdaj pa se v Sloveniji pojavljajo tudi mnenja, da je prav Nemčija krivec za trenutno krizo v Evropi, ker želi, da države uveljavijo varčevalne ukrepe. Da je to razlog za trenutno krizo. Menite, da ta sprememba v javnem mnenju že vpliva na slovensko-nemško gospodarsko sodelovanje?

Vsaka država je kriva za lastno krizo, ne Nemčija. Nemčija je v dobri gospodarski kondiciji in nemški razcvet omogoča podjetjem iz drugih držav, da lahko prodajajo svoje izdelke na nemškem trgu. Moramo torej videti obe plati medalje. To sta dve različni vprašanji – prvo zadeva nemško-francoski vlak, drugo pa je vprašanje, ali je Nemčija kriva za krizo. Če bi želela govoriti o tem, kdo je kriv za krizo, bi lahko razpravljala ure in ure, pa še vedno ne bi prišla do rešitve.

Zdaj je pomembno, da se sprejmejo ukrepi in da vsi rečejo, da želimo rasti. To je zelo pomembno. Po eni strani je konec časov, ko so lahko vlade zapravljale denar, ne da bi pomislile, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, po drugi strani pa so države v položaju, ko je treba zagnati lastna gospodarstva. To je zelo težaven položaj. Ni črno-bele slike. Morate videti obe strani. V Grčiji vidimo, da ljudje na ulicah menijo, da je Nemčija kriva, vendar se s tem ne morem strinjati.

V Nemčiji so različna mnenja o tem, kako se lotiti krize evra. V nemški javnosti se pojavljajo kritike Angele Merkel, kritični so zlasti ekonomisti, med njimi denimo Hans-Werner Sinn. Kritiki svarijo pred nevarnostjo, da bi Nemci plačevali dolgove zadolženih sredozemski držav, da bi bila Nemčija t. i. glavni plačnik v Evropi. Nekateri celo zagovarjajo idejo, da naj Nemčija zapusti evroobmočje. Kakšno je vaše mnenje?

Nihče ne bi smel zapustiti evroobmočja. Moramo se spopasti s težavami. Seveda nihče noče odplačevati dolgov nekoga drugega, enako javno mnenje, kot je v Nemčiji, bi bilo tudi v Sloveniji. Imamo razprave o tem v Nemčiji, tako kot jih imajo po vsej Evropi. Sinn je resda zelo kritičen, vendar po drugi strani vedno potrebuješ kritične ljudi, kajti v nasprotnem primeru boš imel vedno samo ljudi, ki prikimavajo temu, kar počneš, in ki ne razmišljajo o drugih možnostih. Celotna razprava v Nemčiji je na zelo visoki ravni. Menim, da je politika Angele Merkel prava politika, prava politika za ta čas. Ni druge poti.

Ne moremo iti po isti poti, po kateri smo hodili zadnjih dvajset let, in pustiti ob strani težave, ki so se pojavile v tem času, saj zdaj plačujemo zanje. Moramo najti skupne rešitve. Še več držav je v podobnem položaju kot Nemčija, kajti nihče v EU noče plačevati za dolgove drugih držav. Mislim, da je edina pot iz težav ta, da ostanemo v evroobmočju, misliti moramo na podjetja, ki poslujejo v evrih.

Prav tako menim, da morajo biti nekateri ukrepi sprejeti tudi na ravni evropskega parlamenta in v evropski komisiji, saj je potrebna uskladitev ukrepov. Za zdaj so ukrepi pravilni, a ne smemo misliti samo na ukrepe, ampak tudi na to, kako spraviti iz krize velike države. To je pomembno. Govorim o Grčiji, Irski, Portugalski, Italiji … Ne vemo denimo, kaj se bo zgodilo v Franciji.

Kaj pa evroobveznice, bančna unija?

Nikakor. To ni rešitev, vsaj ne kratkoročna rešitev. Zdaj potrebujemo kratkoročne rešitve.

Te rešitve zagovarjajo zadolžene države, da se bi njihovi dolgovi socializirali oziroma evropeizirali, torej porazdelili na vse države.

Nikakor. Nemci temu nasprotujejo. Evro da, ampak socializacija dolgov po mojem mnenju ni realnost, čeprav to predlagajo nekateri politiki.

Naslednja tema so tuje naložbe. Se v prihodnosti obetajo kakšne nemške naložbe v Sloveniji?

Sta dve različni vrsti naložb. Prve so naložbe podjetij, ki so že v Sloveniji. Ta se širijo, krepijo svoje dejavnosti, zlasti v proizvodni dejavnosti. Obstaja pa tudi zanimanje nemških podjetij, ki si želijo ustanoviti podjetja v Sloveniji. Podjetja se še odločajo, videli bomo, kaj bo čez nekaj mesecev.

Prejšnje leto sva govorila o projektu Scanadria (prometni koridor med Baltskim morjem in severnim Jadranom, v katerega bi bila vključena tudi Slovenija, op. p.). So kakšne novice glede tega projekta?

Zadnje čase ne. Lani je prišla v Slovenijo nemška delegacija, prav tako smo imeli v Münchnu drugo konferenco. Ne vemo pa, kaj se zdaj dogaja v upravi Luke Koper. Trenutno se namreč bolj ukvarjajo z notranjimi težavami. Je pa projekt Scanadria proces, ki poteka, zato menimo, da ne bo težav. Trenutno pa ni nič novega glede tega.