Nedelja, 7. 5. 2017, 11.50
7 let, 1 mesec
Prodaja NLB naj bi v prihodnjih dneh vendarle stekla
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,65
4
V novem tednu bo, če bo šlo vse po načrtih, vendarle stekla prodaja NLB. Predvidoma sredi tedna se pričakuje soglasje Bruslja k vladni prošnji za postopno prodajo 75 odstotkov minus ene delnice banke, nato pa naj bi po zeleni luči nadzornikov SDH upravljavec državnega premoženja sprožil javno prodajo delnic. Končana bi bila lahko sredi junija.
Prvi pogoj za uradni začetek javne prodaje (IPO) delnic 100-odstotno državne največje slovenske banke je soglasje Evropske komisije k prošnji vlade za spremembo zavez glede prodaje NLB.
Vlada je namreč sredi aprila sklenila, da Evropsko komisijo uradno zaprosi za spremembo zavez glede prodaje NLB. Komisijo je zaprosila za določitev možnosti, da 75 odstotkov minus eno delnico banke proda v več korakih. Do konca 2017 bi tako Slovenija lahko prodala najmanj 50 odstotkov banke, preostalo pa do konca 2018.
Vlada soglasje Bruslja pričakuje že nekaj časa, po zadnjih informacijah, ki so jih te dni navedli nekateri mediji, naj bi to prišlo sredi prihodnjega tedna.
Če prodaja ne bo uspešna do sredine junija, se lahko poslabša cena
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman upa na čim višjo ceno za delnico.
Če bo šlo vse po načrtih, bi bila lahko po navedbah RTV in Financ IPO 50 odstotkov delnic NLB zaključena sredi junija. Če bi se kar koli zataknilo, pa bi se lahko spomladansko okno za prodajo zaprlo, to pa bi po opozorilih Financ lahko vodilo v poslabšanje cenovnih pogojev za državo kot prodajalca.
Prav cena bo namreč odločilna za uspeh prodaje NLB in je bila tudi razlog za prošnjo vlade Bruslju za postopno prodajo treh četrtin banke. Kot je nedavno poudarila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, je bil cilj te odločitve vlade "povečati možnosti za doseganje sprejemljive cene".
Težko prodati tako velik paket delnic
Že ob sprejemu vladnega sklepa so na ministrstvu poudarili, da se z določitvijo možnosti, da se cilj prodaje banke doseže v več korakih, zagotovi večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izboljšuje možnosti glede višine kupnine.
Le boljša cena je vzrok za zamaknitev prodaje, meni predsednica uprave SDH Lidia Glavina.
Neuradno je sicer slišati, da je trenutno na trgu težko prodati tako velik paket delnic, kot ga predstavlja 75 odstotkov minus ena delnica NLB, in da bi lahko spremembe pomirile strahove vlagateljev glede tega, kaj bi se zgodilo, če Slovenija do konca leta ne bi uspela izpolniti zaveze o prodaji. Evropska komisija bi v tem primeru namreč lahko odredila začetek prodaje bank iz NLB Skupine na območju nekdanje Jugoslavije, s čimer bi se vrednost NLB zmanjšala.
Tudi predsednica uprave SDH Lidia Glavina je v nedavnem pogovoru za TV Slovenija poudarila, da je bila želja po doseganju boljše cene izključni razlog za to, da so vladi predlagali spremembo zavez glede prodaje NLB.
Koliko bodo iztržili?
Cena bi morala biti vsaj v rangu knjigovodske vrednosti NLB, ki je konec 2016 za delnico znašala 63,2 evra, s čimer je višina kapitala NLB pri nekaj več kot 1,26 milijarde evrov.
Dobra novica za prodajo bi lahko bila tudi sredina napoved bonitetne hiše Moody's, da bi v roku dveh mesecev lahko zvišala bonitetne ocene NLB, Nove KBM in Abanke, in sicer za do dve oziroma tri stopnje.
4