"Privatizirajmo bolnišnice, lekarne in zavarovalnice ter ukinimo ZZZS"

"Bolje bi bilo, da se do konca mandata te vlade ne spreminja zdravstvenega sistema in prepusti pravo reformo izvesti neki bolj resni in sposobni naslednji vladi."

"Bolje bi bilo, da se do konca mandata te vlade ne spreminja zdravstvenega sistema in prepusti pravo reformo izvesti neki bolj resni in sposobni naslednji vladi." Foto: Thinkstock

Zdravstveni sistem je ujetnik lobijev, ki pod pretvezo ohranjanja dostopnosti in solidarnosti preprečujejo potrebne reforme, opozarja ekonomist Anže Burger.

"V zdravstvu se vsako leto obrne več kot tri milijarde evrov, kar je neusahljiv vir rent. Rezultat je znan: preplačana zdravila, medicinski pripomočki in javna naročila, zloraba javnih osnovnih sredstev za zasebne namene, korupcija, preusmerjanje pacientov iz umetno ustvarjenih čakalnih vrst v zasebne ordinacije in naraščajoče davčne obremenitve za davkoplačevalce," opozarja ekonomist Anže Burger, s katerim smo se pogovarjali o glavnih težavah slovenskega zdravstva in o primernosti rešitev, ki jih pripravlja zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc.

"Ukinitev dopolnilnega zavarovanja bo prinesla dodatno monopolizacijo"

Ena od ministričinih zamisli je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegova nadomestitev s progresivno dajatvijo, ki bo odvisna od višine bruto dohodka posameznika.

"Ukinitev dopolnilnega zavarovanja ni smiselna, ker še dodatno monopolizira in nacionalizira trg zdravstvenih zavarovanj, obenem pa bo dodatno povečala progresivnost obdavčitve dela, ki je ena najvišjih v razvitih državah. Do zdaj je bila premija dopolnilnega zavarovanja namreč fiksna, zdaj bo višja za bolj produktivne zaposlene. Ker so dohodki v povprečju višji v javnem sektorju, bo višje prispevke država morala pokriti z višjimi davki v gospodarstvu. Konkurenčnost Slovenije bo zato še nižja," trdi Burger.

"Zdravstveni sistem glede na obseg in kakovost opravljenih storitev davkoplačevalce stane preveč. Glede na delež v BDP Slovenija za zdravstvo trenutno nameni približno toliko kot precej bolj razvita Islandija in od 1 do 1,5 odstotne točke BDP več kot enako razviti Češka in Slovaška. Pri tem ne upoštevamo, da zadnja leta namenja za investicije v zdravstveni sistem le okrog 0,35 odstotka BDP, preostale razvite države, kot so Avstrija, Francija, Danska in Švedska, pa 0,6 odstotka BDP in več," pravi ekonomist Anže Burger. "Zdravstveni sistem glede na obseg in kakovost opravljenih storitev davkoplačevalce stane preveč. Glede na delež v BDP Slovenija za zdravstvo trenutno nameni približno toliko kot precej bolj razvita Islandija in od 1 do 1,5 odstotne točke BDP več kot enako razviti Češka in Slovaška. Pri tem ne upoštevamo, da zadnja leta namenja za investicije v zdravstveni sistem le okrog 0,35 odstotka BDP, preostale razvite države, kot so Avstrija, Francija, Danska in Švedska, pa 0,6 odstotka BDP in več," pravi ekonomist Anže Burger. Foto: STA Prav tako ne podpira podelitve večjih pristojnosti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na katerega bi po nekaterih predlogih prenesli upravljanje nove dajatve, ki bi nadomestila dopolnilno zavarovanje:

"ZZZS bi morali ukiniti in uvesti konkurenco tudi pri obveznem zavarovanju, kot to pozna Nizozemska s trenutno najboljšim zdravstvenim sistemom na svetu. Nobenega gospodarskega in moralnega argumenta ni, da bi morala politika imeti monopol nad zdravstvenim zavarovanjem, monopol nad prodajo zdravil in monopol v izvajanju zdravstvenih storitev. Tako kot na Nizozemskem bi morali ohraniti obvezno zdravstveno zavarovanje, medtem ko bi morale biti zavarovalnice, lekarne in izvajalci storitev razen redkih izjem (morda UKC) zasebni."

"Ni treba, da se zlom roke krije iz obveznega zavarovanja"

Ob tem poudarja, da bi država morala določiti košarico zdravstvenih storitev in standarde, ki se krijejo iz obveznega zavarovanja, na primer za: 

- težke,
- nepredvidljive
- ter drage bolezni in posege,

preostale storitve pa morajo biti po njegovem mnenju prepuščene zasebnim dopolnilnim zavarovanjem. Kot pravi, namreč ni nobene potrebe, da se na primer zlom roke krije iz obveznega zavarovanja, saj to spada v nezgodno zavarovanje.

Zavzema se tudi za omejitev trajanja koncesij in natančnejšo določitev standardov. Trenutni ministričini predlogi so, da bi bile podeljene koncesije omejene na 15 let, da bi bile neprenosljive med subjekti, hkrati pa bi postavili jasna merila za njihovo dodelitev.

"Trenutno so naši izdatki za zdravstvo podcenjeni tudi zaradi podaljševanja čakalnih vrst in odlaganja stroškov zdravljenja v prihodnost. Obseg izdatkov za zdravstvo je po mojem mnenju precej manj problematičen od razmerja med storitvijo in stroški. Pri danem obsegu sredstev bi morali bolniki dobiti več storitev, bolj kakovostne storitve in pravočasne storitve brez čakanja. Za to je potrebna resna reorganizacija sistema, ureditev javnega naročanja in uvedba ustreznih menedžerskih praks pri izvajalcih storitev," pravi Burger. "Trenutno so naši izdatki za zdravstvo podcenjeni tudi zaradi podaljševanja čakalnih vrst in odlaganja stroškov zdravljenja v prihodnost. Obseg izdatkov za zdravstvo je po mojem mnenju precej manj problematičen od razmerja med storitvijo in stroški. Pri danem obsegu sredstev bi morali bolniki dobiti več storitev, bolj kakovostne storitve in pravočasne storitve brez čakanja. Za to je potrebna resna reorganizacija sistema, ureditev javnega naročanja in uvedba ustreznih menedžerskih praks pri izvajalcih storitev," pravi Burger. Foto: Ana Kovač

S čiščenjem zdravstvene blagajne bi prihranili 105 milijonov evrov, je slišati iz vladnih krogov. Določene stroške bi iz zdravstvene blagajne preselili na proračun, na primer za specializacijo zdravnikov in pripravništva. 

"To je popolno zavajanje, saj se stroški s tem ne znižujejo, pač pa le prelagajo na drug javni vir financiranja. Podobno stanje je trenutno v pokojninskem sistemu, kjer proračun krije že tretjino pokojninskih izdatkov. Ta ukrep je celo škodljiv, saj povečuje nepreglednost in odpira vrata za nadaljnje povečevanje sredstev za zdravstvo," trdi Burger.

Burger za zmanjšanje števila dni dopusta

Spremembe naj bi ministrica pripravljala tudi pri napotnicah, kar naj bi omogočilo, da bo čakalna doba maksimalno pol ure. Je to sploh izvedljivo? 

"V nekaterih primerih verjetno da, na sekundarni in terciarni ravni pa je to težje organizacijsko izvedljivo. Se pa da čakanje in čakalne vrste zmanjšati z ustreznimi spremembami normativov. Zmanjšanje števila dni dopusta na raven zasebnega sektorja bi na primer povečalo razpoložljive delovne ure za slabo desetino," meni Burger.

"Prepustite reformo sposobnejši vladi"

"Predlagane rešitve niso primerne za ta čas in našo ureditev. Po 74. členu ustave bi morali omogočati svobodno gospodarsko pobudo in prepovedovati dejanja nelojalne konkurence. Bolje bi bilo, da se do konca mandata te vlade ne spreminja zdravstvenega sistema in prepusti pravo reformo izvesti neki bolj resni in sposobni naslednji vladi," je sklenil Burger.

Komentarji

46
  • jola / 16.12.2016. ob 08:16

    Ponovno so na delu lobiji ki želijo preprečiti zdravstveno reformo.Vse bi naredili, da bi napolnili privatne žepe

  • jugda / 16.12.2016. ob 06:51

    Danes pač vsak lahko trosi neumnosti...in svoja razmišljanja kot sveto resnico...reforma zdravstva bo skrpucalo, saj bo vsak primaknil svoj lonček pa del svoje filozofije. Ajoj...

  • stanly / 16.12.2016. ob 09:07

    nemogoče si izmišljamo razne slabe reforme zdravstva samo, da bi še bolj utrdili več socializma v zdravstvu, ki se nikjer še ni obnesel...raje prekopirajmo najbolši sistem, ki ga imajo Nizozemci ali pa kaj prepišimo od sosedov avstrijcev pa bomo rešili vse probleme zdravstva naenkrat

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.